13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 809/2001 z dne 31. 7. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V P 294/96 z dne 1. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je s sodbo ugotovilo, da ne obstoji služnostna pravica hoje in vožnje za potrebe stanovanjske stavbe, stoječe na gospodujočem zemljišču, kolikor presega pravico hoje in vožnje za potrebe kmetijskega zemljišča, in pritožniku (v pravdnem postopku toženi stranki) prepovedalo hojo in vožnjo z motornimi vozili preko služečega zemljišča v obsegu, ki presega hojo in vožnjo za potrebe kmetijskega zemljišča. Višje sodišče je takšno sodbo potrdilo. Sodišči sta odločitev sprejeli na podlagi stališča, po katerem dogovor iz leta 1978 o dovolitvi služnosti poti hoje in vožnje za vse potrebe gospodujočega (takrat kmetijskega) zemljišča, sklenjen v pisni obliki, za nastanek služnosti za potrebe stanovanjske hiše, zgrajene leta 1996, glede na določbe Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 6/80 in nasl. - v nadaljevanju ZTLR) ne zadostuje. Sodišče je ugotovilo, da služnost v spornem obsegu v zemljiški knjigi ni vpisana, za njeno priposestvovanje pa niso izpolnjeni pogoji.

2.V ustavni pritožbi zoper navedeni sodni odločbi pritožnik zatrjuje kršitev 22. člena in prvega odstavka 67. člena Ustave. Sodiščema očita kršitev materialnega prava in sicer določb 51. člena ZTLR in 10. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR). Navaja, da je tedanji lastnik služečega zemljišča pritožnikovi pravni prednici oziroma vsakokratnemu lastniku gospodujočega zemljišča izrecno in odplačno dovolil služnost poti in hoje za vse potrebe (tj. tudi za potrebe bodoče stanovanjske stavbe, ki je v času dogovora na gospodujočem zemljišču še ni bilo) preko njegovega zemljišča v širini treh metrov, tak dogovor pa je izkazan z zapisnikom.

Glede na navedeno meni, da je sporna služnost na podlagi sklenjenega pravnega posla veljavno nastala, saj je bila izpolnjena zahteva po obličnosti iz 51. člena ZTLR, vsebina dogovora pa naj bi bila na podlagi 10. člena ZOR v dispoziciji strank.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik ni izkazal. Z večino navedb v ustavni pritožbi pritožnik oporeka pravilnosti dokazne ocene in uporabi materialnega prava, kar pa ne more biti predmet postopka pred Ustavnim sodiščem. Določba 22. člena Ustave določa ustavna procesna jamstva, kršitve ustavnih procesnih jamstev pa ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.

4.Na prvi odstavek 67. člen Ustave, po katerem zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine, tako da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, se za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

5.Kolikor pa z navedbami v ustavni pritožbi pritožnik po vsebini uveljavlja kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, pa Ustavno sodišče ocenjuje, da pravno stališče, na katerem temeljita izpodbijani sodni odločbi, po katerem se služnostna pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa že s samo sklenitvijo pisnega dogovora, samo po sebi ni v nasprotju z navedeno ustavno pravico. Razlogov, ki bi utemeljevali nasproten sklep, pritožnik ne navaja.

Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger