- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 1102/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.1102.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Pristop k dolgu in dokazovanje dolžniškega razmerjaAli elektronsko sporočilo, ki ne vsebuje konkretnih informacij o višini dolga in lastnosti pošiljatelja, zadostuje za dokazovanje pristopa k dolgu?
- Dokazno breme v civilnem postopkuKdo nosi dokazno breme za dokazovanje pristopa k dolgu in kako to vpliva na odločitev sodišča?
- Skrbnost v poslovnem prometuKako se ocenjuje skrbnost tožeče stranke v poslovnem prometu, zlasti v kontekstu neobičajnega poslovanja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Elektronsko sporočilo, poslano z elektronskega naslova dolžnika (družbe), ne dokazuje toženčevega pristopa k njenemu dolgu, saj je v njem navedeno le „zanesljivo bom plačal“, ne pa višina in v kakšnem svojstvu je poslano.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od toženca zahtevala plačilo 12.964,34 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencu v znesku 1.101,45 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je napačno stališče, da si je toženec na podlagi elektronskega sporočila z dne 9. 5. 2011 samo prizadeval, da bo družba poravnala dolg in opozarja na razliko v elektronskem sporočilu z dne 27. 1. 2011. Nesprejemljivo je, da sodišče ni verjelo tem osebam, ki so potrdile pristop k dolgu. Sodbe ni mogoče preizkusiti, saj sodišče sporočila z dne 27. 1. 2011 v obrazložitvi ne povzema.
3. Sodišče tudi spregleda, da je bilo elektronsko sporočilo z dne 9. 5. 2011 kmalu po izdaji sklepa o izvršbi, ki je bil izdan 11. 4. 2011 in se je toženec kot fizična oseba zavezal dolg poravnati. Nadalje tožeča stranka navaja, da se ne strinja s stališčem, da sodišče ni verjelo izpovedim T. B. in R. T., ker je sin zakonitega zastopnika tožeče stranke M. T. Sodišče sploh ne omenja pričevanja M. T. Očitki sodišča, da bi morala biti sklenjena pogodba v pisni obliki, so neutemeljeni. Po mnenju tožeče stranke je slednja dokazovala, da je toženec pristopil k dolgu.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. S pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika, stopi tretji v zavezo poleg dolžnika (člen 432 Obligacijskega zakonika). Tožeča stranka zatrjuje, da je toženec pristopil k dolgu, da bo poravnal terjatev dolžnika A. d. o. o. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da elektronsko sporočilo (priloga A 45), poslano z elektronskega naslova dolžnika, ne dokazuje zatrjevanega pristopa k dolgu kot trdi tožeča stranka, saj je v njej samo navedeno „zanesljivo bom plačal“, v njej ni navedena višina in v kakšnem svojstvu je poslano. Pristopa k dolgu tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni dokazala, čeprav je dokazno breme na njej, tako da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna ob upoštevanju pravil o dokaznem bremenu. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče nima pomislekov v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ko sodišče ni verjelo zakonitemu zastopniku tožeče stranke in pričama T. B. in R. T. in tako dokazno oceno, ki je obrazložena, sprejema tudi pritožbeno sodišče tako, da je pritožba neutemeljena tudi v tem delu. Pravilno sodišče prve stopnje očita tožeči stranki premajhno skrbnost v poslovnem prometu, saj gre za neobičajno poslovanje v pravnem prometu gospodarskega subjekta, ki posle sklepa brez ustreznih dokazil. 6. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).