Jedro

Zahtevano sodno varstvo, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo (priznanje lastnosti stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in posledično pravico do vložitve pritožbe) in zahtevo za izdajo začasne odredbe (odložitev izvršitve gradbenega dovoljenja), ne utemeljuje zahteve tožeče stranke za uporabo določbe 32. člena ZUS-1. Ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe bi namreč imela za posledico odložitev izvršitve gradbenega dovoljenja, v katerem tožeča stranka ni bila udeležena kot stranka, niti kot stranka stranka z interesom.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka, Ribiška družina A., je 20. 12. 2012 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložila tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Mozirje, št. 351-47/2009-2012-94 z dne 7. 8. 2012 in sklep Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 35108-86/2012-0641 z dne 15. 11. 2012. V tožbi je pojasnila, da je prvostopenjski upravni organ z odločbo št. 351-47/2009-2012-94 z dne 7. 8. 2012, investitorju B.B. izdal gradbeno dovoljenje za novogradnjo in rekonstrukcijo MHE B., na zemljiščih parc. št. 585/4, 585/56, 585/57, 663/4, 663/1 in 663/2, vse v k.o. …. Ker tožeča stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni sodelovala, je v predpisanem roku vložila pritožbo pri drugostopenjskemu upravnemu organu, ki je s sklepom z dne 15. 11. 2012 pritožbo tožeče stranke zavrgel, ker tožeča stranka ni upravičena oseba za vložitev pritožbe. Odločitev je oprl na določbo 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in pojasnil, da tožeča stranka ni izkazala, da bi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varovala svoje pravne pravice in pravne koristi, ampak je uveljavljala zgolj dejanski interes. V tem postopku javno korist zastopa Zavod za ribištvo, ki je po Zakonu o sladkovodnem ribištvu, dajalec soglasja. Tožeča stranka se z odločitvijo, da ni upravičena oseba za vložitev pritožbe in da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne varuje svojih pravic in pravnih koristi, ne strinja, zato v vloženi tožbi dokazuje, da ji po določbi 43. člena ZUP, v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja, gre lastnost stranke.

Istočasno z vložitvijo tožbe pa je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, s katero se naj začasno, do izdaje pravnomočne odločbe v tem sporu, zadrži izvrševanje odločbe Republike Slovenije, Upravne enote Mozirje, št. 351-47/2009-2012-94 z dne 7. 8. 2012. Izvršitev te odločbe bi namreč privedla do težko popravljive škode, saj bi gradnja vplivala na vzgojno kapaciteto Grušoveljske struge, na migracijske poti v tožbi navedenih rib in imela velik vpliv na ekološki pomen za ohranjanje prehranjevalne verige v ekosistemu. Ukrep je potreben tudi zaradi napačne navedbe datuma v 2. točki izreka gradbenega dovoljenja, kdaj se gradnja zaradi varstva drstne dobe rib, ne sme izvajati.

Sodišče je z zahtevo za izdajo začasne odredbe seznanilo toženo stranko, ki pa na zahtevo ni podala odgovora.

Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

Po določbi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju - ZUS-1), sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, pa lahko tožnik iz razlogov iz drugega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

Tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja, da so izpolnjeni vsi pogoji za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, saj bi izvršitev odločbe Republike Slovenije, Upravne enote Mozirje, št. 351-47/2009-2012-94 z dne 7. 8. 2012 in začetek gradnje, povzročil težko popravljivo škodo.

Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v tem upravnem sporu oporeka odločitvi drugostopenjskega organa, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je dne 15. 11. 2012 izdal sklep (in odločbo) št. 35108-86/2012-0641, s katerim je zavrgel pritožbo tožeče stranke, ker je ni vložila upravičena oseba. Tožeča stranka torej v tem upravnem sporu izpodbija odločitev drugostopenjskega organa, s katero ji ni bila priznana lastnost upravičene osebe za vložitev pritožbe zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Mozirje, št. 351-47/2009-2012-94 z dne 7. 8. 2012, s katero je bilo investitorju Boštjanu Kolencu izdano gradbeno dovoljenje. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da v vsebinskem pogledu zahtevano sodno varstvo, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo (priznanje lastnosti stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in posledično pravico do vložitve pritožbe) in zahtevo za izdajo začasne odredbe (odložitev izvršitve gradbenega dovoljenja Upravne enote Mozirje, št. 351-47/2009-2012-94 z dne 7. 8. 2012), ne utemeljuje zahteve tožeče stranke za uporabo določbe 32. člena ZUS-1. Ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe bi namreč imela za posledico odložitev izvršitve gradbenega dovoljenja, št. 351-47/2009-2012-94 z dne 7. 8. 2012, v katerem tožeča stranka ni bila udeležena kot stranka, niti kot stranka stranka z interesom. Glede na navedeno je sodišče zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1 zavrnilo.