Jedro

Upnik ne more izpodbijati domneve insolventnosti s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, če je predlog za začetek postopka vložil dolžnik. Stečajnega postopka ne more preprečiti niti v primeru, če je dolžnik predlagal začetek stečajnega postopka z namenom oškodovanja tega upnika.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom, imenovalo upravitelja in določilo, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica. Navaja, da dolžnik z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka zlorablja institut stečaja in izigrava upnike. Dolžnik naj bi predlog za stečaj vložil zgolj zaradi izogibanja plačilu dolga upnici, v zvezi s katerim že poteka gospodarski spor. S fiktivno zaposlitvijo direktorja podjetja A. A. s 1. 10. 2021 (prijava v zavarovanje je bila narejena 3. 12. 2021) ustvarja dolžniku nove obveznosti z namenom oškodovanja upnikov. Dolžnik je prenesel prodajo svojega trgovskega blaga na ženo direktorja dolžnika. Iz računovodskega poročila za leto 2020 izhaja, da je dolžnik zaradi zastaranja roka dobave in zaradi poškodbe embalaže v letu 2020 odpisal zalogo v višini 9.022,00 EUR, na podlagi česar se upnici pojavlja sum, da so bila čistila prodana za gotovino. Iz navedenih razlogov predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upravitelj je v izjavi glede upničine pritožbe opozoril na njeno pomanjkanje procesne legitimacije upnice za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Predlog za začetek stečajnega postopka je vložil dolžnik, ki je pravna oseba. Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP pa lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Domneve insolventnosti torej ne more izpodbijati upnik. Za takšno ravnanje tudi nima pravnega interesa. Če dolžnik namreč ni insolventen, se bo upnik lahko v stečajnem postopku, ki se je začel na dolžnikov predlog na podlagi domneve insolventnosti, v celoti poplačal. 6. Pritožba sicer izrecno ne izpodbija domneve insolventnosti dolžnika, pač pa trdi, da je dolžnik z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka zlorabil institut stečaja z namenom oškodovanja upnikov. V načelu velja tudi v stečajnem postopku pravilo iz 3. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, po katerem sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje bodisi prisilnim predpisom bodisi moralnim pravilom. Na tej podlagi bi bilo torej tudi v stečajnem postopku dopustno zavrniti oziroma ne priznati pravdnih dejanj strank, ki pomenijo zlorabo, saj je le-ta nedvomno v nasprotju z moralnimi načeli. Vendar pa je pri tem upoštevati splošna načela in cilje stečajnega postopka, ki ni namenjen urejanju posamičnih razmerij med dolžnikom in določenim upnikom, pač pa celovitemu, enakopravnemu obravnavanju vseh upnikov in generalni razrešitvi oz. dokončanju vseh razmerij dolžnika z zunanjim svetom. V tej luči se preprečitev začetka stečajnega postopka dolžniku z zavrnitvijo njegovega predloga za začetek stečajnega postopka ne izkaže kot primerno pravno sredstvo za preprečevanje zlorab, ki jih zatrjuje upnica. Preprečitev začetka stečajnega postopka bi pomenila prehud in nesorazmeren poseg v pravni položaj dolžnika in omejitev njegove zakonske pravice, ki je obenem tudi dolžnost, da v primeru insolventnosti sprejme potrebne ukrepe za njihovo odpravo oziroma začne postopek zaradi insolventnosti. Po drugi strani pa stečajni postopek nudi tako upravitelju kot tudi upnikom bistveno večje možnosti sanirati dolžnikova ravnanja, ki imajo znake oškodovanja upnikov, kot jih imajo upniki v razmerju do dolžnika, ki ni v stečaju.

7. Iz navedenih razlogov upnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki se je začel na dolžnikov predlog. Razloge, ki jih navaja v pritožbi, bo lahko uveljavljal v stečajnem postopku zoper dolžnika bodisi s prerekanjem (domnevno fiktivnih) terjatev bodisi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj, v vsakem primeru pa lahko zoper dolžnika oziroma njegove odgovorne osebe vloži ustrezne kazenske ovadbe. Zato je bilo potrebno pritožbo zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.