Jedro

Poslancu lahko mandat preneha in če mu, postane za preostanek mandata tisti kandidat z liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat. Zato morajo kandidati, njihovi predlagatelji in tudi volivci najmanj do izteka mandatne dobe vedeti, kdo bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat. Seznami potrjenih list kandidatov in seznami kandidatov se objavijo v medijih ali na drug način, ki ga določi DVK. Ta objava je namenjena čim širši obveščenosti volivcev. Seznami list kandidatov niso volivcem dostopni le v postopku kandidiranja, ampak tudi kasneje. Ni pravilno stališče tožene stranke, da mora tožeča stranka s svojih spletnih strani odstraniti sezname potrjenih list kandidatov oziroma sezname kandidatov, v katerih se je glasovalo v posameznih volilnih okrajih na volitvah v Državni zbor leta 2008.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. 0612-192/2011/5 z dne 15. 11. 2011 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z delno odločbo z dne 15. 11. 2011 zavezancu, to je tožeči stranki, naložila, da mora zaradi ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z izvajanjem določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) odstraniti s spletnih strani, ki so navedene v izpodbijani odločbi, seznam potrjenih list kandidatov oziroma sezname kandidatov, o katerih se je glasovalo v posameznih volilnih okrajih na volitvah v Državni zbor leta 2008, 2004 in 2000 (1. točka izreka). Ta ukrep mora izvršiti v roku 14 dni od prejema odločbe (2. točka izreka), o ugotovljenih nepravilnostih mora v roku 3 dni po odpravi pisno obvestiti državnega nadzornika in predložiti dokaze o odpravi nepravilnosti (3. točka izreka), nadalje pa je odločila, da stroški postopka niso nastali (4. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je ob pregledovanju spletnih strani ugotovila, da so na spletnih straneh objavljeni osebni podatki kandidatov na volitvah v Državni zbor leta 2008, 2004 in 2000 in lokalnih volitvah leta 2010, 2006 in 1998. Zato je po uradni dolžnosti zoper tožnika začela postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZVOP-1. Tožeča stranka pri ogledu spletnih strani in zapisniku ni bila prisotna, zato ji je bil zapisnik vročen dne 19. 10. 2011, prav tako tudi poziv iz drugega odstavka 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Tožeča stranka se je o ugotovitvah tožene stranke izjasnila. Navedla je, da se njeno pojasnilo nanaša zgolj in samo na objavljene osebne podatke kandidatov za volitve v Državni zbor leta 2008, medtem, ko osebnih podatkov kandidatov na lokalnih volitvah Služba državne volilne komisije ni nameščala na omenjeno spletno stran, ker je to v pristojnosti posameznih občinskih volilnih komisij oziroma službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Glede na navedeno je tožena stranka ocenila, da so predmet te odločbe samo osebni podatki kandidatov na volitvah v Državni zbor leta 2008, 2004 in 2000. V nadaljevanju tožena stranka pojasnjuje uporabo določb ZVOP-1 glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov. Ugotavlja, da so se osebni podatki kandidatov na preteklih državnozborskih volitvah objavili za namen informiranja oziroma svobodne odločitve volivcev, kateri listi oziroma kandidatu bodo namenili svoj glas. Iz določb Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) ne izhaja kakšen drug namen objave obravnavanih osebnih podatkov kandidatu. Ker je namen obdelave osebnih podatkov z objavo na spletni strani že bil dosežen, mora tožeča stranka postopati po določbi drugega odstavka 21. člena ZVOP-1 in osebne podatke kandidatov, ki so bili objavljeni na podlagi 61. člena ZVDZ iz spletnih strani, ki jih upravlja oziroma nadzoruje njihovo vsebino, izbrisati. Tožeča stranka nima več zakonske podlage za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov kandidatov na preteklih državnozborskih volitvah in način, da so ti še vedno, tudi po izpolnitvi namena, javno objavljeni na spletu. Tudi samo podatek o tem, da je posameznik kandidiral na neki listi, pomeni že njegov osebni podatek. Zato je tožena stranka odredila, da mora tožeča stranka iz spletnih strani izbrisati seznam potrjenih list kandidatov in sezname kandidatov o katerih se je glasovalo v posameznih volilnih okrajih na državnozborskih volitvah. V zvezi s točnim trenutkom, kdaj je namen javne objave osebnih podatkov kandidatov potekel, tožena stranka meni, da je ta trenutek nastopil z dnem, ko izidov volitev ni bilo mogoče več izpodbijati z nobenim pravnim sredstvom.

2. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo tožene stranke ne strinja in predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in delno odločbo tožene stranke odpravi. Po mnenju tožeče stranke je presoja tožene stranke, da Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) ureja samo objavo kandidatov in njihove osebne podatke pred volitvami, v nasprotju z določbami ZVDZ in je očitno pravno napačna. ZVDZ v 61. členu namreč določa, da se seznami potrjenih list kandidatov in seznami kandidatov objavijo v medijih ali na drug način, ki ga določa Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK). Ta objava je namenjena čim širši obveščenosti volivcev. V 62. členu pa ZVDZ določa, da mediji morajo objaviti sezname kandidatov s podatki, določenimi v tem zakonu. Zato je tožeča stranka morala javno objaviti sezname potrjenih list kandidatov. To je izpolnila z objavo na svojih spletnih straneh in z izdajo brošur. Objava podatkov o tem, kdo vse se je v preteklosti potegoval za predstavnika vsega ljudstva po mnenju tožeče stranke nobenemu od kandidatov ne more povzročiti moralne ali materialne škode. Poslancu lahko mandat preneha in če mu, postane poslanec za preostanek mandata tisti kandidat z liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat (17. člen ZVDZ). Zato morajo kandidati, njihovi predlagatelji in tudi volivci najmanj do izteka mandatne dobe vedeti, kdo bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat. Stališče v izpodbijani odločbi, da je namen objave podatkov potekel že s trenutkom, ko izidov volitev ni bilo več mogoče izpodbijati z nobenim pravnim sredstvom, po mnenju tožeče stranke ni pravno pravilno. Seznami list kandidatov niso volivcem dostopni le v postopku kandidiranja, ampak tudi kasneje, kar določa 61., 64. in 73. ter 74. člen ZVDZ. Ugotovitev v izpodbijani odločbi, da tožeča stranka objavlja izide volitev v Državni zbor je točna, trditev, da se objavi le osebno ime poslanca, volilna enota in volilni kraj, pa zmotno. Tožeča stranka mora namreč rezultate volitev objaviti v Uradnem listu, tako določa 27. člen ZVDZ. Izpodbijana odločba tudi ne upošteva določb ZVDZ o naknadnih in ponovnih volitvah, kar določa ZVDZ v določbah 99. do 102. člena.

3. Tožeča stranka je predlagala tudi izdajo zahteve za izdajo začasne odredbe, o kateri je sodišče pravnomočno odločilo s sklepom I U 229/2011 z dne 21. 12. 2011. 4. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, v odgovoru na tožbo pa v celoti prereka navedbe tožene stranke. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločba tožene stranke, s katero je odločila, da mora tožeča stranka zaradi ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z izvajanjem določb ZVOP-1 z v odločbi navedenih spletnih strani odstraniti sezname potrjenih list kandidatov oziroma sezname kandidatov, o katerih se je glasovalo v posameznih volilnih okrajih na volitvah v Državni zbor leta 2008, 2004 in leta 2000. Po določbi prvega odstavka 21. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave pa se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Glede na navedeno ni pravilno stališče tožene stranke, da mora tožeča stranka s spletnih strani izbrisati tudi podatke oziroma odstraniti sezname potrjenih list kandidatov oziroma sezname kandidatov, o katerih se je glasovalo v posameznih volilnih okrajih na volitvah v Državni zbor leta 2008. Kot pravilno navaja tožeča stranka ZVDZ v 61. členu določa, da se seznami potrjenih list kandidatov in seznami kandidatov objavijo v medijih ali na drug način, ki ga določi DVK. Ta objava je namenjena čim širši obveščenosti volivcev. ZVDZ v 62. členu pa določa, da morajo mediji objaviti sezname kandidatov s podatki, določenimi v zakonu. Pravilno je tudi stališče tožeče stranke, da lahko poslancu mandat preneha, in v primeru da mu, postane poslanec za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je mandat prenehal. Tako določa 17. člen ZVDZ. Pravilno je tudi stališče tožeče stranke, da lahko pride do prenehanja mandata kadarkoli med trajanjem mandatne dobe, zato imajo kandidati, njihovi predlagatelji in tudi volivci najmanj do izteka mandatne dobe pravico vedeti, kdo bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je mandat prenehal. Kakor določa 61. člen ZVDZ seznami list kandidatov niso volivcem dostopni le v postopku kandidiranja, ampak tudi kasneje. Tožeča stranka pravilno opozarja, da tožena stranka ni upoštevala določb ZVDZ o naknadnih in ponovnih volitvah, ki se opravijo na podlagi obstoječih kandidatur. Zato ni pravilno stališče tožene stranke, da mora tožeča stranka s svojih spletnih strani odstraniti sezname potrjenih list kandidatov oziroma sezname kandidatov, v katerih se je glasovalo v posameznih volilnih okrajih na volitvah v Državni zbor leta 2008. 7. Glede na navedeno pa je pravilno stališče tožene stranke, da mora tožeča stranka s svojih spletnih strani odstraniti sezname potrjenih listi kandidatov oziroma sezname kandidatov, v katerih se je glasovalo v posameznih volilnih okrajih na volitvah v Državni zbor leta 2004 in 2000. Za takšno objavo na svojih spletnih straneh tožeča stranka nima pravne podlage.

8. Glede na oblikovani izrek izpodbijane odločbe sodišče ni moglo tožbi delno ugoditi oziroma odločbe delno odpraviti, ampak je delno odločbo v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).