Jedro

Če tožena stranka v ugovoru in tekom pravde ni zanikala poslovnega razmerja s tožnico in tudi ni zatrjevala, da je račune pravočasno plačala, zadostuje za dokazovanje dolžnih obresti obračun, ki vsebuje podatke o računih in fakturnih zneskih ter zamudi pri plačilu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom po 21. členu ZIP, ki ga je vložila dne 22.4.1993, zahtevala od tožene stranke obračunane obresti v znesku 1.029.008,70 sit z zamudnimi obrestni in stroški. Po ugovoru tožene stranke je sodišče po opravljeni glavni obravnavi izvršilni sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala obstoja terjatve, ter naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov toženke.

Tožeča stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in navedla, da predloženi obračuni zamudnih obresti zajemajo vse potrebna dejstva in s tem dokazujejo utemeljenost tožbenega zahtevka - št. računov za dobavljeno blago, znesek, dospelost, št. dni zamude, obračunane obresti, obrestno mero.

Tožena stranka pa z neobrazloženim ugovorom ni vzbudila pomislekov o pravilnosti predloženih obračunov, zato bi prvostopno sodišče moralo ugoditi tožbenemu zahtevku.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Zaključek sodišča prve stopnje, da obračun obresti ni zadosten dokaz za obstoj vtoževane terjatve oziroma, da nima dokazne vrednosti, v tej zadevi ni pravilen. Obračun obresti samo zaradi tega, ker ga je izdelala tožeča stranka sama, ne izgubi dokazne moči. Ko tožena stranka v ugovoru in tekom pravde ni zanikala poslovnega razmerja s tožnico in tudi ni zatrjevala, da je račune pravočasno plačala, zadostuje za dokazovanje dolžnih obresti obračun, ki vsebuje podatke o računih in fakturnih zneskih ter zamudi pri plačilu.

Prvostopno sodišče, ki ni štelo obračunov obresti kot dokazil, teh obračunov tudi ni preizkusilo. Zato bo v ponovnem postopku preizkusilo, ali so obračuni pravilni .

Izrek o stroških temelji na določilu 3.odst. 166.člena ZPP.