Jedro

Ker je tožnik uveljavljal prednostno pravico do nakupa kmetijskih zemljišč tudi kot drug kmet, je bilo za odločitev v zadevi treba ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta v skladu z določbo 24. člena ZKZ.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se odobri prodajna pogodba, ki so jo dne 4. 7. 2007 sklenili A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H. in I.I. kot prodajalci in J.J., kot kupec, za pridobitev kmetijskih zemljišč parc. št. 1085 travnik in 1268 njiva, vl. št. 146 k. o. ... (1. točka izreka); in da posebni stroški v postopku niso zaznamovani (2. točka izreka). V obrazložitvi upravni organ prve stopnje svojo odločitev utemeljuje na ugotovitvi, da so prodajalci objavili pri Upravni enoti Maribor dne 11. 5. 2007 ponudbo za prodajo navedenih kmetijskih zemljišč in da sta se na podano ponudbo v skladu s 23. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih s pisno izjavo v zakonitem roku prijavila in jo sprejela K.K., ki je uveljavljal prednostno pravico do nakupa kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj in kot drugi kmet in J.J., ki je uveljavljal prednostno pravico do nakupa kot kmet katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, v skladu s 23. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih. V postopku je bilo ugotovljeno, da je K.K. pri Upravni enoti Maribor vložil zahtevek za izdajo odločbe o priznanju statusa kmeta, vendar pa je bil njegov zahtevek z odločbo Upravne enote Maribor, št. 330-8/2009 z dne 9. 3. 2007 pravnomočno zavrnjen. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje in ob uporabi določb 3. alinee drugega odstavka 19. člena ter prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1, Uradni list RS, št. 55/03) je upravni organ prve stopnje ob ugotovitvi, da J.J. izpolnjuje prednostno pravico do nakupa spornih zemljišč kot kmet mejaš po 2. točki 23. člena ZKZ, izdal izpodbijano odločbo, s katero je odobril prodajno pogodbo sklenjeno med prodajalci navedenimi v 1. točki izreka te odločbe in kupcem J.J. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s svojo odločbo št. 33008-142/2009/4 z dne 23. 3. 2010. V obrazložitvi pritrjuje ugotovitvi upravnega organa prve stopnje, da J.J. izpolnjuje pogoje za priznanje prednostne pravice do nakupa predmetnih kmetijskih zemljišč kot kmet mejaš. Pritožbeni organ glede na pravnomočno zavrnjen zahtevek K.K. za priznanje statusa kmeta ugotavlja, da ta ni uspel dokazati, da je kmet v smislu ZKZ, prav tako pa ni uspel izkazati prednostne pravice po 3. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj. Po določbah 27. člena ZKZ se namreč določbe 19. do 24. člena razen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 23. člena tega zakona smiselno uporabljajo tudi za zakup. Ponudba za zakup teh zemljišč pa ni bila izročena pristojni upravni enoti v smislu 20. člena ZKZ.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa prve stopnje in sicer iz vseh tožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu. Navaja, da je v nasprotju z ugotovitvami v izpodbijani odločbi izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta po 4. alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ, saj bo s konjerejo in poljedelstvom s kmetijskimi zemljišči s katerimi že razpolaga in z zemljišči, ki jih z odobritvijo še bo pridobil, pridobival pomemben del dohodka v skladu z določili zakona. Uporabo kmetijskih zemljišč je tožeča stranka izkazala z izpiski iz zemljiške knjige in predloženimi prodajnimi in najemnimi pogodbami, ob čemer je treba poudariti pogoj iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZKZ, kjer je kmet fizična oseba, ki je lastnik zakupnik oziroma drugačen uporabnih kmetijskega zemljišča in kar je tožeča stranka nedvomno dokazala. Odločitev prvo in drugostopnega organa temelji na napačnem izhodišču, da tožeča stranka ne razpolaga s formalno odločbo o statusu kmeta, niti ni pridobil zakupa v skladu z določbami ZKZ. Ponovno poudarja, da ZKZ ščiti kmetijska zemljišča v smislu, da se na njih opravlja kmetijska dejavnost, vendar pa v nobeni določbi ne privilegira oseb, ki že imajo status kmeta nasproti tistim, ki za pridobitev takega statusa izkažejo resni interes in izpolnjujejo vse pogoje. Namen ureditve ZKZ je zgolj ta, da se zaščiti kmetijsko zemljišče pred nakupom s strani oseb, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo, niti nimajo tega namena. Tožeča stranka je tekom postopka izkazala, da ima resen namen obdelovati omenjena zemljišča kot kmet in jih takšna tudi ohraniti. Kolikor bo pogojevanja pridobitve statusa kmeta povezano s predhodno pridobitvijo kmetijskih zemljišč, slednje pa obratno s predhodno pridobitvijo statusa kmeta, se tožeča stranka znajde v začaranem krogu, kjer svojega interesa po kmetovanju ne bo mogla nikoli pridobiti. V primeru drugačne interpretacije ji je kršena tudi ustavna pravica iz 74. člena Ustave, ki določa, da je gospodarska pobuda svobodna in da so prepovedana dejanja nelegalne konkurence in dejanja v nasprotju z zakonom, ki omejujejo konkurenco. Predlaga, da se izpodbijana prvostopna odločba v zvezi z drugostopno odločbo spremeni tako, da se prodajna pogodba sklenjena z J.J. za nakup spornih kmetijskih zemljišč ne odobri, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka oziroma podrejeno, da se izpodbijana prvostopna in drugostopna odločba odpravita ter se zadeva vrne v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o odobritvi prodajne pogodbe, ki so jo dogovorili in sklenili A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H. in I.I. kot prodajalci in J.J. kot kupec za pridobitev kmetijskih zemljišč parc. št. 1085 – travnik in 1268 – njiva, vl. št. 146 k. o. ... Kot razlog za svojo odločitev je navedel, da ima predkupno pravico do nakupa obravnavanih nepremičnin J.J., v tem upravnem sporu stranka z interesom – po določbi 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ-UPB1, kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, in ne tožnik, ki mu je bil zahtevek za priznanje statusa kmeta zavrnjen, prav tako pa ne izpolnjuje pogojev za zakupnika zemljišča. Navedena odločitev je tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita in ima podlago v podatkih predloženega upravnega spisa. Sodišče pa soglaša tudi z razlogi, ki sta jih za svojo odločitev navedla upravna organa prve in druge stopnje in se nanje izrecno sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010). V zvezi s tožbenimi ugovori in navedbami pa dodaja: Prednostno pravico pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ureja 23. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1, Uradni list RS, št. 55/03). Po prvem odstavku 23. člena tega zakona lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:

1. solastnik,

2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj,

3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj,

4. drug kmet,

5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki mu je zemljišče ali kmetija ali zemljišče potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in

6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije za Republiko Slovenijo.

Po drugem odstavku 23. člena tega zakona se med kmeti uvrščenimi na isto mesto, določi pravica do nakupa tako, da ima prednost:

(1). kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, med takimi kmeti pa (2.) kmet, ki zemljišče sam obdeluje. Če se več kmetov še naprej uvrša na isto mesto, pa lahko (3.) prodajalec sam določi kmeta, ki mu proda kmetijsko zemljišče. Za primer, da nihče ne uveljavlja predkupne pravice, pa zakon prodajalcu dovoljuje, da lahko proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je pravočasno in na predpisan način sprejel ponudbo (četrti odstavek 23. člena ZKZ-UPB-1). Upoštevaje navedeno pravno podlago in dejstvo, ki med strankami ni sporno, da je tožnik uveljavljal prednostno pravico do nakupa spornih kmetijskih zemljišč kot zakupnik zemljišča in kot drug kmet (pri čemer status kmeta ni bil izkazan), je torej za odločitev v zadevi bilo treba ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje, da se šteje za kmeta kot fizično osebo v skladu z določbo 24. člena ZKZ-UPB-1. Zato je upravni organ v postopku odločanja o zahtevi za odobritev predmetnega pravnega posla pravilno prekinil postopek in počakal z odločanjem do pravnomočne rešitve tega vprašanja. Ker je bilo z odločbo Upravne enote Maribor 330-8/2009 z dne 9.3.2007 ugotovljeno, da tožniku statusa kmeta po določbi 24. člena ZKZ-UPB1 ni mogoče priznati, tožnikovi tožbeni ugovori, da je izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta po 4. alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ-UPB-1, glede na to, da že z dohodki iz konjereje dosega dohodek, ki je potreben za pridobitev takega statusa oziroma, da bi tak dohodek prav tako lahko dosegel iz kmetijskih zemljišč, niso utemeljeni in jih je bilo treba zavrniti. V obravnavanem primeru zato tudi ni prišlo do zatrjevane kršitve ustavnih pravic. Ker tožnik ni izkazal niti obstoja zakupnega razmerja (v skladu z določbami 28. člena ZKZ-UPB1 se zakupno razmerje vknjiži v zemljiški knjigi), je zato odločitev upravnega organa prve stopnje, da se, ob upoštevanju vrstnega reda kupcev po 23. členu ZKZ-UPB1, odobri pravni posel sklenjen s J.J. (kot prednostnim upravičencem po 2. točki prvega odstavka 23. člena citiranega zakona), pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.