Jedro

Ni mogoče prejeti stališča sodišča prve stopnje, da ni procesne predpostavke za sodno varstvo pravic iz 1. odstavka 63. člena ZDSS-1. Pravni interes za predmetno izpodbojno tožbo se domneva in ga stranki ni potrebno dokazovati. To pomeni, da v konkretnem primeru glede na zahtevek, da se kot prvi dan začasne nezmožnosti za delo ugotovi 5. 1. 2015 in ne 1. 2. 2018, kot je odločeno z izpodbijanim upravnim aktom, ni bil izpolnjen procesni dejanski stan iz 1. odst. 274. člena ZPP za zavrženje tožbe in bi sodišče ob uporabi 81. člena ZDSS-1 moralo o tožbenem zahtevku razsoditi meritorno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbi št. ... z dne 28. 2. 2017 in št. ... z dne 6. 2. 2008 (I. tč. izreka) ter hkrati sklenilo, da nosi tožnik sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka). Presodilo je, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo, saj z dokončno odločbo v zvezi s prvostopenjsko ni bil prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih, zato ni procesne predpostavke za sodno varstvo po 63. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih1 (ZDSS-1).

2. Sklep izpodbija tožnik po pooblaščenem odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo, oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Izpostavlja, da je bilo v predsodnem postopku odločeno, da je začasno nezmožen za delo od 1. 2. 2018 do 16. 2. 2018 zaradi bolezni in kot prvi dan začasne nezmožnosti za delo naveden 25. 10. 2017, s čimer se ne strinja. Obširno povzema in opisuje postopke, vključno s sodnimi v zvezi z bolniškim staležem od 2. 9. 2017 dalje in izrecno poudarja, da ima še kako izkazan pravni interes za ugotovitev, da je bil prvi dan začasne nezmožnosti za delo 5. 1. 2015, saj bi drugačna opredelitev prvega dne lahko imela hude finančne posledice, ki bi nesprejemljivo padlo nanj. Sicer pa glede na sodno prakso ni dolžan dokazovati pravnega interesa, ampak ga le izkazati, čemur je tudi zadostil. Navedel je vse potrebno, kar kaže na to, da zasleduje materialnopravno utemeljeno korist, ki jo bo dosegel z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Je samostojni podjetnik, zato prvih 30 dni sam krije stroške bolniškega staleža, po 30 dneh pa tožena stranka. Glede na odločitev tožene stranke in sodišča, naj bi bil sedaj sam dolžan kriti 30 dni bolniškega staleža, ob tem, da je imel stalež, ki je vseskozi trajal od 5. 1. 2015 popolnoma drugo in bistveno višjo osnovo za izplačilo denarnega nadomestila. Meni, da je ugotovitvena tožba dopustna, kadar tožnik izkaže, da njegov pravni interes za ugotovitev obstoja pravnega razmerja sega preko konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega razmerja že zapadel. Sklicuje se na 181. člen ZPP.

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožnikove navedbe, soglaša z dejanskimi in pravnimi razlogi izpodbijanega sklepa, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz listinskega gradiva v sodnem in upravnem spisu izhaja, da je bilo v predsodnem postopku z odločbo z dne 6. 2. 2018 odločeno, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela od 1. 2. 2018 do 16. 2. 2018, z drugostopenjsko odločbo z dne 28. 2. 2018 pa pritožbi delno ugodeno tako, da je bil prvi odstavek spremenjen in odločeno, da je bil od 1. 2. 2018 do 16. 2. 2018 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Slednji upravni akt je bil tožniku vročen 7. 3. 2018, izpodbojna tožba po pooblaščenem odvetniku pa priporočeno na pošto oddana 6. 4. 2018. V tožbenem zahtevku je predlagano, da se prvostopenjski in drugostopenjski upravni akt v delu, ki se nanašata na prvi dan začasne nezmožnosti za delo odpravita ter odloči, da je bil prvi dan njegove začasne nezmožnosti za delo 5. 1. 2015 in povrnejo stroški sodnega postopka.

Vendar pritožnik pravilno poudarja, da ni pogojev za zavrženje tožbe, kot je zmotno odločilo sodišče prve stopnje.

6. Zoper dokončne posamične upravne akte državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, je že po 157. členu Ustave RS2 (Ustava RS) zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Za socialno pravne zadeve je sodno varstvo zagotovljeno v sodno socialnem sporu pred specializiranim socialnim sodiščem. ZDSS-1 v 58. členu določa, da se v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v sporih o pravicah, obveznostih in pravnih koristih iz sistema socialne varnosti, po postopku in na način, ki ga določa ta zakon. Sicer je pravica do sodnega varstva kot človekova pravica zagotovljena v 6. členu EKČP ter 15. in 23. členu Ustave RS.

7. V sodno socialnih sporih gre praviloma za spore polne jurisdikcije, v katerih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. V sodni praksi pritožbenega sodišča je bilo že večkrat poudarjeno in zavzeto izrecno stališče3, da za dopustnost vsebinskega sojenja zadošča pravočasnost vložene tožbe v skladu z 72. členom ZDSS-1 ter priložitev izpodbijanega posamičnega upravnega akta. Že zaradi z Ustavo RS, matičnimi materialnimi zakoni s področja socialne varnosti4 in ZDSS-1 zagotovljenim sodnim varstvom, za dopustnost izpodbojne tožbe ni potrebno dokazovati pravnega interesa, saj se ta domneva. Ne gre za ugotovitvene tožbe iz 181. člena Zakona o pravdnem postopku5(ZPP).

8. V okoliščinah konkretnega primera tako ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da ni procesne predpostavke za sodno varstvo pravic iz 1. odstavka 63. člena ZDSS-1. Kot predhodno že poudarjeno, se pravni interes za predmetno izpodbojno tožbo domneva in ga stranki sploh ni potrebno dokazovati. To pa pomeni, da v konkretnem primeru glede na zahtevek, da se kot prvi dan začasne nezmožnosti za delo ugotovi 5. 1. 2015 in ne 1. 2. 2018, kot je odločeno z izpodbijanim upravnim aktom, ni bil izpolnjen procesni dejanski stan iz 1. odst. 274. člena ZPP za zavrženje tožbe in bi sodišče ob uporabi 81. člena ZDSS-1 moralo o tožbenem zahtevku razsoditi meritorno.

9. Da bo lahko odpravljena ugotovljena procesna kršitev, je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep na temelju 3. točke 365. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje vsebinsko sojenje o zadevi.

V skladu s predhodno navedenimi razlogi bo moralo sodišče prve stopnje meritorno presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov, ter torej o tožbenem zahtevku, vključno s priglašenimi stroški, odločiti po vsebini. To velja tudi za pritožbene stroške, ki so glede na 3. odstavek 165. člena ZPP pridržani za končno sodno odločbo.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004. 2 Ur. l. RS, št. 33/1991. 3 Npr. sklep Psp 235/2016 z dne 13. 10. 2016; in drugih. 4 Z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; Zakonom o urejanju trga dela; in drugih. 5 Ur. l. RS, št. 73/07, 45/08 in 10/2017.