Jedro

Zakon ni neustaven zato, ker določa, da notar preveri izid glasovanja, saj je notariat po določbi 137. člena URS javna služba, ki jo ureja zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnilo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je neskladje 221.e člena ZFPPIPP z Ustavo RS ter sodišču predlagal, da izpodbijani sklep zadrži in ne odloča do dopolnitve ali spremembe ZFPPIPP, ki ne bo v nasprotju z Ustavo RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 23. 10. 2013 objavilo oklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Razlog za zavrnitev predloga je dejstvo, da predlagatelj v roku, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje s sklepom o dopolnitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave z dne 27. 2. 2014, zahteve ni dopolnil z listinami iz desetega odstavka 221.e člena ZFPPIPP. Odločitev je pri tem pravilno oprlo na določbo 2. točke šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP.

5. Pritožnik trdi, da je zbral dovolj veliko število glasovnic, tako po številu kot po finančnem obsegu, ki pa jih sodišču ni predložil zato, ker jih ne more opremiti z vsemi podatki upnika, ki jih zahteva 221.e člen ZFPPIPP, kot je fotokopija osebnega dokumenta zakonitega zastopnika pravne osebe, ki glasuje v imenu družbe-upnika iz razloga, ker nekateri zakoniti zastopniki ne dovolijo, da se njihovi osebni podatki razkrijejo. Meni, da je to njihova ustavna pravica in da so do tega upravičeni.

6. Pritožnik očitno meri na določbo 3. točke 5. odstavka 221.e člena ZFPPIPP, po kateri mora izjava upnika o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave vsebovati tudi izjavo upnika, da soglaša, da se njegova terjatev zmanjša oziroma odloži njena dospelost v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave v zvezi z določbo 9. odstavka 221.e člena ZFPPIPP, po kateri mora izid glasovanja o sprejetju prisilne poravnave preveriti notar in o tem sestaviti notarski zapisnik (notarski zapisnik o izidu glasovanja). Zakon o notariatu določa, kaj mora vsebovati notarski zapis in na kakšen način mora notar izvesti identifikacijo identitete oseb, zato da lahko v vsakem konkretnem primeru preveri resničnost izjave upnika, da se njegova terjatev zmanjša oziroma odloži njena dospelost v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave. Pritožnik ne uveljavlja neustavnosti določb Zakona o notariatu, ki določajo na kakšen način notar ugotavlja istovetnost oseb, katerih izjavo volje potrjuje, zato se s tem vprašanjem višje sodišče ni ukvarjalo. Njegove trditve, da je zaradi pravic zastopnikov pravnih oseb, da se njihovi osebni podatki ne razkrijejo, v nasprotju z ustavo celoten 221.e člen ZFPPIPP (ta pa določa pravico in postopek glasovanja upnikov o poenostavljeni prisilni poravnavi) pa so do te mere nekonkretizirane, da na njih ni mogoče vsebinsko odgovoriti. Če upnik meni, da je zakon neustaven zato, ker določa, da notar preveri izid glasovanja, ni v tem delu v nasprotju z Ustavo RS, ker je notariat po določbi 137. člena Ustave RS javna služba, ki jo ureja zakon. V skladu s 1. členom Zakona o notariatu pa je notariat javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Če ZFPPIPP določa, da izid glasovanja preveri notar, taka zakonska podelitev pooblastila ni v nasprotju z Ustavo RS.

7. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZPP).