Jedro

Obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP stranka lahko uveljavlja v enem mesecu od dneva, ko je za odločbo in njeno vsebino zvedela.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep tržne inšpekcije Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko z dne 26.2.1993, s katerim je ta odločila, da se predlogu z dne 11.2.1993 za obnovo postopka, ki je bil končan z dokončno odločbo Uprave inšpekcijskih služb, tržna inšpekcija, ne ugodi. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da predlog ni utemeljen, saj po 5. točki 252. člena zakona o splošnem upravnem postopku lahko oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko ji je bila odločba vročena.

Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Tožnik navaja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pravilno ugotovila, da je predlog vložen prepozno, saj tožniku odločba sploh še ni bila vročena. Tožena stranka ponovno meša A.D. kot fizično osebo in društvo kot tožnika. To sta dva različna pravna subjekta. Zahteva za obnovo postopka je bila vložena, ker v odločbi, ki je postala dokončna nastopa kot stranka A.D. kot fizična oseba in ne društvo - tožnik, ki je dejansko opravljalo dejavnost. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Čeprav prvostopni organ v postopku ni ugotavljal, ali je tožnik sploh upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka, v katerem ni sodeloval kot stranka, ampak se je omejil le na pravočasnost predloga za obnovo postopka, te pomanjkljivosti pa tudi tožena stranka ni odpravila, je sodišče v mejah tožbenih ugovorov presodilo, da je tožena stranka pravilno ocenila, da je tožnik za odločbo in njeno vsebino zvedel že tedaj, ko je bila ta odločba vročena njegovemu predsedniku, ki je bil stranka v prejšnjem postopku. Ni sporno, da je bil ta že tedaj kot predsednik društva zakoniti zastopnik tožnika. Zato se tožnik ne more v uspehom sklicevati na to, da odločbe sploh ni dobil. Glede na to bi mogel tožnik uveljavljati obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP kvečjemu v roku enega meseca od dneva, ko je bila odločba vročena njegovemu predsedniku kot stranki v postopku, ki pa je bil tedaj tudi zakoniti zastopnik tožnika. Sodišče se zato strinja z odločitvijo tožene stranke, da je tožnik zamudil rok za obnovo postopka iz 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP. Sodišče je tako odločilo, ker je glede na podatke v spisih ocenilo, da opustitev ugotavljanja navedene okoliščine (ali je tožnik sploh upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka) ne bi vplivala na odločitev o stvari. Tudi navedbe, da je odločbo izdal tržni inšpektorat in ne tržni inšpektor, ki bi jo po zakonu moral izdati, nima pravne podlage, saj iz same odločbe izhaja, da jo je izdal tržni inšpektor.

Ker je glede na navedeno tožba neutemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiška predpisa, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvinosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).