Jedro

Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija sicer res vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju revizije, vendar s to določbo ni derogirana določba tretjega odstavka 86. člena ZPP o temeljni procesni predpostavki za sploh kakršnokoli učinkovitost pravdnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tej zadevi 15. 9. 2008 sam vložil revizijo zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje Cp 1038/2007 z dne 17. 6. 2008 – torej odločbo, s katero je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje P 749/2004 z dne 3. 7. 2007 o zavrnitvi njegovega zahtevka iz izbrisne tožbe, kakor tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 3. 2007 o zavrženju tožnikove revizije zoper sklep sodišča druge stopnje I Cp 1099/2005 z dne 9. 1. 2007 (s katerim je bil potrjen prvostopenjski sklep o zavrženju tožbe v delu zoper tedanjega prvega toženca K. p.o. v stečaju in tedanjo četrto toženko M. M.) ter prvostopenjski sklep z dne 3. 4. 2007 o zavrženju tožnikove dopolnitve revizije.

2. Tožnikovo revizijo, vloženo 15. 9. 2008, je sodišče prve stopnje 2. 10. 2009 predložilo v odločanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (glej odredbo na list. št. 235 spisa), pri katerem je bila vpisana pod opr. št. II Ips 761/2009 – in to kljub temu in po tem, ko jo je predhodno že samo v celoti zavrglo kot nedovoljeno s sklepom, izdanim 13. 3. 2009. 3. Zoper slednje navedeni sklep sodišča prve stopnje z dne 13. 3. 2009 (o zavrženju 15. 9. 2008 vložene revizije) je tožnik vložil pritožbo; tej je sodišče druge stopnje s sklepom Cp 44/2009 z dne 11. 8. 2009 delno ugodilo, izpodbijani sklep o zavrženju revizije v delu, ki se nanaša na pravnomočna sklepa, razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (z revizijo), sicer pa je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep v delu o zavrženju revizije zoper pravnomočno sodbo.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje Cp 440/2009 je tožnik 21. 10. 2009 vložil revizijo (predloženo in vpisano pri Vrhovnemu sodišču pod opr. št. II Ips 30/2010) – tudi tokrat sam v svojem imenu; z njo izpodbija pravnomočni del sklepa o potrditvi prvostopenjskega sklepa o zavrženju 15. 9. 2008 vložene revizije v delu zoper pravnomočno sodbo, glede na pravkar povzeto sedanje procesnopravno stanje zadeve pa je 21. 10. 2009 vložena revizija tudi edina, ki je predmet revizijskega odločanja.

5. Izvod tožnikove revizije je bil poslan nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo (glej šestindvajseto poglavje Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Vsa pravdna dejanja, ki v takem postopku niso opravljena po odvetniku, so brez slehernega učinka; zanje se šteje, da niso opravljena – kar velja za obe stranki pravdnega postopka (glej drugi odstavek 91. člena ZPP). Izjemoma smeta pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). To je edina izjema in nobena druga v določbah ZPP ni predvidena – tudi ne za primer revizije zoper sklep sodišča druge stopnje o potrditvi prvostopenjskega sklepa o zavrženju revizije (tretji odstavek 384. člena ZPP), ki temelji na dejstvu pomanjkanja postulacijske sposobnosti (drugače, vendar neobrazloženo na primer v judikatih VS RS III Ips 87/2008 in III Ips 132/2008). Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija sicer res vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju revizije, vendar s to določbo ni derogirana določba tretjega odstavka 86. člena istega zakona o temeljni procesni predpostavki za sploh kakršnokoli učinkovitost pravdnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. V fazi preizkusa obstoja procesnih predpostavk za začetek postopka z izrednim pravnim sredstvom je vselej rangiran na vrhu prav preizkus obstoja postulacijske sposobnosti. Odsotnost te predpostavke že sama po sebi izključuje nadaljnji preizkus v smeri dovoljenosti revizije glede na vsebino pravnomočne odločitve, ki se s tako (pravno neučinkovito) revizijo izpodbija – torej ali gre za sklep, izpodbijanje katerega je z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom sicer dovoljeno pod pogoji iz 384. člena ZPP glede na njegovo vrsto in vsebino. Takšna procesna situacija je povsem primerljiva s tisto, ko bi denimo pravnomočni sklep sodišča druge stopnje z revizijo izpodbijal nekdo, ki ni stranka postopka in ki svoje procesne legitimacije za vložitev izrednega pravnega sredstva zanesljivo ne bi mogel izpričati s sklicevanjem na določbo tretjega odstavka 384.člena ZPP.

8. Tožnik, ki je sam vložil revizijo, med postopkom ali v reviziji ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit; nasprotno je, pozvan k predložitvi potrdila o takem izpitu (glej sklep sodišča na list. št. 205 spisa), v svoji vlogi (na list. št. 209 spisa) izrecno zatrdil, da pravniškega državnega izpita ni nikoli opravljal in da po poklicu ni univ. dipl. pravnik, poučen oziroma seznanjen pa je bil tudi z vsebino relevantnih določb 86. člena ZPP in opozorjen na posledice njihovega neupoštevanja. Ker je torej tožnik vložil revizijo sam in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost), je njegova revizija po določbi drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena. Zato jo je bilo treba na podlagi določbe 377. člena ZPP kot tako zavreči.