Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za odpravo pripora in o predlog za sprejem varščine. Ker zoper sklep, s katerim senat zavrne predlog za odpravo pripora ni pritožbe (četrti odstavek 207. člena ZKP), je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženca zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odpravo pripora, zavrglo kot nedovoljeno. Pritožbo zoper sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za sprejem varščine pa je pritožbeno sodišče sprejelo v obravnavo, ker je pritožba dovoljena na podlagi prvega odstavka 399. člena ZKP.
Pritožba zoper sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odpravo pripora se kot nedovoljena zavrže. Pritožbi zoper sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za sprejem varščine se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za sprejem varščine in odpravo pripora.
Proti takemu sklepu je vložil pritožbo obtoženec. Navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in predlog za sprejem varščine in odpravo pripora sprejme.
Pritožba je nedovoljena v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odpravo pripora, v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za sprejem varščine pa je utemeljena.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za odpravo pripora in o predlog za sprejem varščine. Ker zoper sklep, s katerim senat zavrne predlog za odpravo pripora ni pritožbe (četrti odstavek 207. člena ZKP), je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženca zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odpravo pripora, zavrglo kot nedovoljeno.
Pritožbo zoper sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za sprejem varščine pa je pritožbeno sodišče sprejelo v obravnavo, ker je pritožba dovoljena na podlagi prvega odstavka 399. člena ZKP. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v tem delu v smeri pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena in ima pritožnik prav, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov. Podana je torej bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP. V izpodbijanem sklepu je izostala obrazložitev v skladu z določbo prvega odstavka 197. člena ZKP, to je obrazložitev, zakaj ponujena varščina ni sprejemljiva glede na težo kaznivega dejanja, osebne in družinske razmere obtoženca ter gmotne razmere istega, ki varščino ponuja oziroma zakaj ni sorazmerna glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera.
Sodišče prve stopnje bo pri ponovnem odločanju moralo upoštevati vrsto varščine (hipoteka za znesek varščine na nepremičnini je v primeru zapadlosti varščine manj trdna od varščine dane v gotovini), dejstvo, da sta pri obtožencu podana dva priporna razloga (begosumnost in ponovitvena nevarnost), število očitanih kaznivih dejanj (obtožencu se očita storitev enega kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku 228. člena KZ-1, nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po tretjem in petem odstavku 257. člena KZ-1 s pet izvršitvenimi dejanji ter kaznivo dejanje pranja denarja po prvem, drugem in tretjem odstavku 245. člena KZ) in njihovo težo (med drugim, da se obtožencu očita povzročitev škode oz. pridobitev protipravne premoženjske koristi drugim in sebi v znesku najmanj 4.705.446,7 EUR). Na podlagi teh in drugih okoliščin primera bo sodišče prve stopnje torej moralo oceniti in podati razloge (obrazložiti), ali je ponujena varščina sorazmerna in zadostna garancija, da se obtoženec ne bo izognil dokončanju kazenskega postopka oziroma ponovil kaznivo dejanje.
Odločitev pritožbenega sodišča ima podlago v tretjem odstavku 402. člena ZKP.