Jedro

Če ni pristojno nobeno od domačih sodišč (zaradi pomanjkanja slovenske jurisdikcije), potem "lahko" tožnik vloži tožbo pri kateremkoli stvarno pristojnem slovenskem sodišču. Kadar nobeno slovensko sodišče ni pristojno, potem je pač "pristojno" katerokoli (vsako) sodišče (in je stvar tožnika, da izbere, katero bo tisto, ki bo njegovo tožbo zavrglo).

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

Obrazložitev

Tožeča stranka (Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije) je pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti vložila tožbo za povračilo izplačanih zneskov preživnine oziroma nadomestila preživnine v višini 371.01 EUR (prej 88.908 SIT). Okrajno sodišče v Murski Soboti se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. To je sprožilo spor o pristojnosti, ker je mnenja, da ne gre za spor o zakonitem preživljanju, pač pa za spor iz obligacijskega razmerja, katerega vrednost ne presega 8.345,85 EUR (2.000.000 SIT). Za sojenje v takih sporih pa so pristojna okrajna sodišča. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

Res je, da s prehodom terjatve na Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju - Sklad) vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov (tretji odstavek 28. čl. Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije - Ur. l. RS 25/97 in nasl.). Vendar to ne pomeni, da je treba zato spor med Skladom in zavezancem izenačiti s preživninskim sporom, ko tožbo vloži otrok oziroma preživninski upravičenec. Namenska razlaga določb 74. čl. Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku ( Ur. l. 56/99 - ZMZPP) in 50. čl. Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99-ZPP (namen teh določb je jasen - varstvo otroka oziroma preživninskega upravičenca kot šibkejše stranke, ki ji je treba olajšati uveljavljanje pravice, ki je za njo življenjskega pomena) namreč ne dopušča odstopanj od ozkega besednega pomena pojmov, kot so prebivališče, otrok, mladoletna oseba in državljanstvo (ki jih dosledno uporabljata 74. čl. ZMZPP in 50. čl. ZPP), pravnih kategorij, ki so imanentne fizičnim osebam. Spora med Skladom in preživninskim zavezancem zato ni mogoče uvrstiti med spore iz 74. čl. ZMZPP in 50. čl. ZPP; to je običajen premoženjski spor, za katerega velja splošna krajevna pristojnost. Ker ima toženec stalno prebivališče v Republiki Hrvaški (tožeča stranka pa ne zatrjuje, da bi imel začasno prebivališče v Republiki Sloveniji), ni podana slovenska jurisdikcija. Ko je tako, je sodišče, pri katerem je tožeča stranka vložila tožbo, "pristojno" za odločanje v tem postopku. Če namreč ni pristojno nobeno od domačih sodišč (zaradi pomanjkanja slovenske jurisdikcije), potem "lahko" tožnik vloži tožbo pri kateremkoli stvarno pristojnem slovenskem sodišču. Kadar nobeno ni pristojno, potem je pač "pristojno" katerokoli (vsako) sodišče (in je stvar tožnika, da izbere, katero bo tisto, ki bo njegovo tožbo zavrglo). In ker je tožeča stranka tožbo vložila pri (sicer stvarno pristojnemu) Okrajnemu sodišču v Murski Soboti, ostaja "pristojnost" (za zavrženje tožbe) pri tem sodišču.