Jedro

Sodišče odredi ukrepe za preprečitev nadaljnjega motenja posesti, če ugotovi nastalo motenje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, mora pa toženi povrniti njene pritožbene stroške v znesku 229,50 EUR, v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku tako določenega paricijskega roka.

Obrazložitev

1. S sklepom P 89/2019 z dne 9. 6. 2020 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek po katerem je tožeča stranka zahtevala: ″I. Tožbeni zahtevek: 1. ″Tožena stranka B. K. je dolžna s parcele št. 609/8 in s parcele št. 609/15 odstraniti ves nasut gramoz in pesek ter obnoviti poškodovano travnato rušo do meje s parcelo št. 663/1, na parceli št. 609/15 je dolžna zasaditi pet jesenov ter na meji te parcele s parcelo št. 663/1 pa je tožena stranka dolžna odstraniti gramoz in pesek do nivoja pred nasutjem utrjene kolovozne poti na tej parceli oziroma do nivoja mejnikov, ki so označevali mejo med parcelo 663/1 in parcelama 609/8 in parcelo 609/15, v primeru odstranitve mejnikov pa je tožena stranka dolžna na svoje stroške naročiti ponovno odmero meje in postavitev mejnikov med navedenimi parcelami 663/1 in št. 609/8 ter 609/15, vse v roku 15 dni pod izvršbo. 2. Toženi stranki se v bodoče prepoveduje vsako poseganje v mirno posest tožeče stranke na nepremičnini parc. št. 609/8 in 609/15 k.o. ... . 3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške tega postopka z zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v 8 dneh pod izvršbo″. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je po dopolnjenem dokaznem postopku ugotovilo, da toženec z nasipavanjem gramoza in odstranjevanjem travne ruše ni posegel preko meje parc. št. 663/1. Nato je ugotovilo, da se ostanki požaganih dreves drevesne vrste jesen ne nahajajo na parc. št. 609/15, katero naj bi imel v posesti tožnik. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka svojih zatrjevanj, da bi imela del parc. št. 609/15 v zadnji mirni posesti tudi s košnjo trave ni izkazala. O takšnem stanju te parcele se je sodišče prve stopnje prepričalo ob ogledu dne 10. 3. 2020. O zatrjevanem mejniku, ki naj bi stal na mestu kot to trdi tožnik pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik posesti tega dela nepremičnine ni izkazal. Sodišče je tudi na podlagi letalskega posnetka ugotovilo, da je že ob nastanku tega posnetka tam bilo posneto vozišče, ki košnje trave, kot izvrševanje tožnikove posesti, očitno ni omogočalo. Sodišče je nato, izhajajoč iz materialnopravnih izhodišč ugotovilo, da dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz tožbenih trditev oziroma iz navedb in nadaljnjih vlog tožeče stranke, s katerim je utemeljevala njen pravovarstveni zahtevek, tožnik ni potrdil. Zato je zahtevku tožeče stranke, da mora tožena stranka s parc. št. 609/8 in s parc. št. 609/15 odstraniti ves nasuti gramoz in pesek ter obnoviti poškodovano travnato rušo do meje s parc. št. 663/1, na parc. št. 609/15 pa je dolžna nasaditi 5 jesenov ter na meji te parcele s parcelo 663/1 zasaditi v celotni dolžini smreke do višine 1 m, s parcele 663/1 pa je tožena stranka dolžna odstraniti gramoz in pesek do nivoja pred nasutjem do nivoja mejnikov, ki so označevali mejo teh parcel, v primeru odstranitve teh mejnikov pa na svoje stroške naročiti ponovno odmero in nato postaviti mejnike, bilo odreči pravno varstvo. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.

2. Zoper takšno odločitev podaja pritožbo tožeča stranka. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Po mnenju pritožbe sodišče zmotno ugotavlja, da toženec od septembra 2018 ni motil tožnika z nasipavanjem gramoza preko parcelne meje, najete parcele 663/1 na obe navedeni parceli v posesti tožnika. To utemeljuje sodišče na podlagi izpovedi izvedene priče. Dejstva katera je potrdila ta priča pa niso zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Glede motenja parc. št. 609/8 tožnik ne nasprotuje s strani geometrinje ugotovljenega poteka meje med parc. št. 609/8 in parc. št. 663/1, čeprav je bil ves čas prepričan, da poteka meja po liniji posajenih smrek, do katerih je tožnik kosil travo in tej navedbi toženec ni oporekal. To pa pomeni, da je tožnik dejansko izvajal posest preko parcelne meje do smrekic. S tem pa, ko je toženec smrekice odstranil in z nasutjem gramoza razširil cesto na tem delu, je dejansko motil tožnika v mirni posesti. To potrjuje primerjava med fotografijami št. 5 in fotografijami št. 1 in 2. Nasipavanje gramoza na tem delu je zato motilno ravnanje, v bodoče pa bo tožnik spoštoval, na ogledu ugotovljen dejanski potek meje. Glede motenja na parc. št. 609/16 pa je popolnoma zmotna in v nasprotju z izvedenimi dokazi ugotovitev sodišča, da je bilo nasutje gramoza preko parcele 609/15 že pred septembrom 2018. Za takšno ugotovitev sodišče ni navedlo nobenega dokaza, fotografije, priložene tožbi pa jasno dokazujejo nasprotno. Tudi posnetek z dne 11. 3. 2020 dokazuje, da je toženec za nasutjem zmanjšal travno površino na parc. št. 609/15 za 1/3. Na fotografijah št. 2 in 3 z dne 10. 3. 2020 se vidi ne samo zmanjšanje travne ruše za 1/3 površine parcele, temveč je na fotografijah jasno viden na novo nasut gramoz preko linije dejanske meje med parc. št. 663/1 in 609/15. Na fotografiji št. 4 se poleg nasutja gramoza po parceli št. 609/15 vidi, da je gradbeni stroj toženec vozil po tej parceli in uničil travno rušo. Glede na odločitev sodišča lahko toženec z vsakim, ponovnim nasutjem zmanjša travnato površino do popolnega nasutja tožnikove parcele. Fotografije tožnika pred posegom, v septembru 2018 in po izvedenem nasutju ter fotografiji iz ogleda z dne 10. 3. 2020 nedvomno dokazujejo, da je toženec v septembru 2018 nasipal gramoz po parc. št. 609/15 in s tem motil tožnika v mirni posesti. O nasipavanju gramoza je izpovedala tudi priča B. K. in sodišče bi njeni izpovedi moralo slediti. Sodišče ni izvedlo nobenega dokaza o tem, kakšno je bilo stanje sporne dovozne poti po parc. št. 663/1 pred septembrom 2018. V nasprotju s tem sodišče večkrat v obrazložitvi ponovi, da je bila parcela 609/15 že pred septembrom 2018 delno nasuta z gramozom, čeprav o tem tožeči stranki sodišče ni predložilo nobenega dokaza. Predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na pritožbo pa tožena stranka navaja, da tožeča stranka dejansko podaja samo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Nato navaja, da na parcelo 609/8 toženec nikoli ni posegel in tako ni motil tožnika v njegovi posesti te parcele. Zemljišče na parc. št. 609/15 ima toženec v posesti na podlagi najemne pogodbe iz leta 2000. Nadalje navaja, da je bilo na ogledu z geodetinjo dne 10. 3. 2020 ugotovljeno, da so bila vsa vzdrževalna dela na cestišču izvedena izključno na parceli 663/1. Takrat je tožnik priznal, da je imel zmotno mnenje glede poteka meje med parcelama 609/8 in 663/1. Z meritvami geodetinje kot tudi iz geodetskih posnetkov na mapni kopiji in iz fotografij je sodišče v ponovnem postopku pravilno ugotovilo, da toženec ni protipravno posegel v tožnikovo posest na spornih parcelah. Meja med tožnikovo parcelo 609/8 in parcelo 663/1 poteka po vogalih tožnikovih objektov, smreke pa so v celoti na parceli 663/1, od te meje oddaljene več kot en meter. Cesta na parceli 663/1 je od tožnikove parcele 609/8 oddaljena vsaj na en meter, na določeni razdalji pa tudi tri metre. Teren s to cesto se pri tožnikovi parceli 609/8 dviga in zato zastajanje vode na tožnikovi parceli ni možno. Tožnikove fotografije niso relevantne, ker so bile posnete v času tik pred košnjo cestnih robov, zato je na njih vidna višja travna zaraščenost. Toženec ne posega v tožnikove parcele, na cesti so se sedaj izvrševala vzdrževalna dela, ki jih je izvedla občina R. Predlaga, da se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi, ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi že izvedenega in dodatno izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da toženec z nasipavanjem gramoza in z odstranjevanjem travne ruše ni posegel preko meje parc. št. 663/1. To je bilo ugotovljeno na ogledu in to prikazujejo tudi fotografije, in sicer da je bil nasuti gramoz od meje s parc. št. 609/8 oddaljen najmanj en meter, ponekod pa še več. Tudi glede odstranjevanja dreves vrste smreka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so te rasle na parc. št. 663/1, o čemer priča fotografija C8 oziroma podrobneje fotografije C9 do C12. Iz izvedenega dokaznega postopka, predvsem na podlagi ogleda pa je sodišče ugotovilo tudi, da stoji tožnikova solastna nepremičnina - deli objekta, prikazana na fotografiji C7, 99 cm v notranjost parcele 663/1 in nasutje gramoza do roba tega objekta očitno ne predstavlja posega izven meja te parcele, torej preko parcele 663/1. Tožnik v pritožbi navaja, da ne nasprotuje s strani geometrinje ugotovljenemu poteku meje med parc. št. 609 in 663/1. Pritožbeno pa je navajal, da je dejansko izvajal posest preko parcelne meje do smrekic. Ta pritožbena navedba, da je tožnik uporabljal tudi ta sporni del parc. št. 663/1 pa pritožbeno ni upoštevna, kajti tožbeni zahtevek tožeče stranke je glasil, da je tožena stranka dolžna s parcele 609/8 in s parcele 609/15 odstraniti ves nasuti gramoz in pesek, ter obnoviti travnato rušo do meje s parcelo 663/1. Takšna odstranitev iz parc. št. 609/8 in parc. št. 609/15, glede na zahtevek tako ni utemeljena, kajti sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni posegal preko parc. št. 663/1, torej tudi ne v parc. št. 609/8 in 609/15, zato toženec ne more iz parcele 609/8 in 609/15 odstranjevati nasuti gramoz in pesek ter obnoviti poškodovano rušo do meje s parc. št. 663/1, ker je ugotovljeno, da tožnik ni posegal v ti dve parceli v lasti - posesti tožeče stranke. Tako ta restitucijski zahtevek nima opore v materialnem pravu in tudi ne v ugotovljenem dejanskem stanju. Ta restitucijski zahtevek ni izvedljiv - izvršljiv, ker toženec glede na sedanje posestno stanje ne sme posegati v parc. št. 609/8 in parc. št. 609/15, torej ne sme posegati preko meja parc. št. 663/1. Tudi, če je tožnik dejansko izvajal posest preko parcelne meje do smrekic, toženec ne more posegati v parc. št. 609/8 in 609/15, ker na teh dveh parcelah ne izvaja posesti, ker sta ti dve parceli v lasti - posesti tožeče stranke. Tudi sam tožnik je v pritožbi navedel, da bo v bodoče spoštoval, na ogledu ugotovljen dejanski potek meje med parcelama in bo odslej dalje izvajal posest samo do dejansko ugotovljene meje. Enako velja tudi glede parcele 609/15, glede katere je tožbeni zahtevek takšen, da je toženec dolžan zasaditi 5 jesenov na meji te parcele s parcelo 663/1 ter, da je dolžan zasaditi v celotni dolžini smreke v višini enega metra. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka posesti tega dela parcele, v katero naj bi posegal toženec ni imela že od obdobja med leti 2014 do 2017 in je to pravilno obrazložilo v točki 17. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, pritožba v tem delu ni utemeljena. V točki 18. obrazložitve pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženec s svojim ravnanjem v parc. št. 609/8 ni z ničemer posegel, medtem se niti odstranjena drevesa, drevesne vrste jesen niso nahajala na parc. št. 609/15 in zato toženec ne more izpolniti restitucijskega zahtevka po katerem zahteva tožnik, da je toženec na parc. št. 609/15 dolžan zasaditi pet jesenov, ter na meji te parcele s parc. št. 663/1 zasaditi v celotni dolžini smreke v višini enega metra. Tako pritožba v tem delu ni utemeljena in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tudi iz tega razloga. Glede zatrjevanega mejnika pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik posesti tega dela nepremičnine ni izkazal. Tudi pritožbeno zatrjevane navedbe, da fotografije iz ogleda z dne 10. 3. 2020 dokazujejo, da je toženec septembra 2018 nasipal gramoz po parc. št. 609/15 in s tem motil tožnika v tej posesti, pritožbeno niso sprejemljive, ker kaj takšnega sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Kaj želi povedati tožnik s pritožbenimi navedbami, da ima parc. št. 609/15 v najemu in zanjo plačuje najemnino in da je sodišče s tem dejansko priznavalo tožencu močnejšo pravico, pritožbeno ni mogoče ugotoviti, zato ta del pritožbe ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je tudi dokazno ocenilo izpoved priče B. K. in sodišče druge stopnje se strinja z dokazno oceno izpovedbe te priče in zato pritožbene navedbe, ki želijo pojasniti, da je ta priča vedela, kje se kaj nahaja in kakšno je bilo dejansko stanje pred letom 2018, pritožbeno niso utemeljene. Na vsa ta ugotovljena dejstva, katere je ugotovilo sodišče prve stopnje, pravilno opozarja tudi toženec v odgovoru na pritožbo, kjer predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožbeno pa so nerazumljive navedbe v pritožbi, da je sodišče večkrat v obrazložitvi ponovilo, da je bila parc. št. 609/15 že pred septembrom 2018 delno nasuta z gramozom, čeprav o tem tožeči stranki sodišče ni predložilo nobenega dokaza. Takšne pritožbene navedbe niso razumljive in sodišče druge stopnje zato na njih ne more adekvatno odgovoriti. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da toženec z nasipavanjem gramoza ni posegel preko meje parc. št. 663/1 in torej tožnikov izpolnitveni zahtevek, ko zahteva odstranitev gramoza s parc. št. 609/15, kot je obrazloženo zgoraj ni izvedljiv - izvršljiv in zato tudi v tem delu pritožba ni utemeljena, in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tega dela zahtevka materialnopravno pravilna.

7. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo zanikala, da bi ponovno posegala v tožnikovo posest, kajti vsa vzdrževalna dela na parc. št. 663/1, to je na cesti, naj bi izvajala občina R. in zato tudi te pritožbene navedbe niso pritožbeno utemeljene.

8. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, sprejet v točki 20. obrazložitve sklepa, kjer je sodišče prve stopnje sumarno zapisalo, da zahtevku tožeče stranke, da mora tožena stranka s parc. št. 609/8 in s parc. št. 609/15 odstraniti ves nasuti gramoz in pesek ter obnoviti poškodovano travno rušo do meje s parc. št. 663/1, na parc. št. 609/15 pa je dolžna zasaditi pet jesenov ter na meji te parcele s parc. št. 663/1 zasaditi v celotni dolžini smreke v višini enega metra, s parcele 663/1 pa je toženec dolžan odstraniti gramoz in pesek do nivoja pred nasutjem, do nivoja mejnikov, ki so označevali mejo zgoraj navedenih parcel, v primeru odstranitve teh mejnikov pa na svoje stroške naročiti ponovno odmero in nato postaviti mejnike, ni bilo mogoče nuditi pravno varstvo oziroma je sodišče prve stopnje glede teh vzpostavitvenih dejanj, pravilno odreklo materialnopravno pravno varstvo. Zato tudi sodišče prve stopnje z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti ni odredilo prepovedi nadaljnjega motenja oziroma odredilo vrnitev odvzete posesti ter tudi ni odredilo druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem (člen 32, 33 in 34 SPZ).

9. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka člena 365 ZPP, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožba obrazloženo ne očita, da je sodišče prve stopnje storilo kakšno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje pa ni ugotovilo tistih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 365 ZPP).

10. Tožeča stranka je sicer priglasila pritožbene stroške, ker pa s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 105 ZPP). Tožeča stranka pa mora toženi povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo in sicer 375 odvetniških točk po tar. št. 21/1 in po členu 11 Odvetniške tarife, kar vse skupaj znaša 382,5 odvetniških točk ob vrednosti odvetniške točke pa skupaj to znaša 229,50 EUR. Te pritožbene stroške mora tožeča povrniti toženi na način, kot je to odločeno v točki II izreka sklepa sodišča druge stopnje.