Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Drugi odstavek 150. člena ZZK-1 v primerih večkratnih zaporednih prenosov, ki niso vpisani v zemljiško knjigo izjemoma dovoljuje neposredno vknjižbo zadnjega pridobitelja, vendar le, če so izpolnjeni pogoji tudi za vse vmesne vpise. Zato je treba kot zemljiškoknjižne lastnike v smislu tretjega odstavka 236. člena ZZK-1 šteti tudi vse vmesne pridobitelje.
Pritožbi F.F. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodniku prve stopnje v nov postopek.
Pritožba C.F. se zavrže.
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru kot prepoznega zavrglo ugovor C.F. in F.F. zoper sklep, s katerim je bila dovoljena vzpostavitev listine in vpisana lastninska pravica za predlagatelja.
2. Zoper sklep se udeleženca pritožujeta. Zgrožena sta, da je bil vpis opravljen na Okrajnem sodišču v Kopru. Ponavljata svoje trditve, da nikoli nista ničesar podpisala in da je šlo za goljufijo. Laž je, da so dobili karkoli vročeno in se češ niso pritožili. O vpisu in kraji nepremičnine so obvestili tudi MNZ Ljubljana.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V predmetni zadevi je bila med ostalim predlagana tudi vzpostavitev listine, ki naj bi jo izstavil F.F.. Predlagatelja sta zatrjevala več zaporednih prenosov nepremičnine, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi, med njimi tudi prenos od zemljiškoknjižnega lastnika na F.F. in od F.F. na A.F.. Sodišče prve stopnje je sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine vročilo le zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagateljema. Res tretji odstavek 236. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da se sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine vroči zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju, vendar je potrebno upoštevati, da gre v predmetni zadevi za več zaporednih prenosov, zato dobesedna razlaga ni pravilna. Drugi odstavek 150. člena ZZK-1 v primerih večkratnih zaporednih prenosov, ki niso vpisani v zemljiško knjigo izjemoma dovoljuje neposredno vknjižbo zadnjega pridobitelja, vendar le, če so izpolnjeni pogoji tudi za vse vmesne vpise. Zato je treba kot zemljiškoknjižne lastnike v smislu tretjega odstavka 236. člena ZZK-1 šteti tudi vse vmesne pridobitelje (1). Sodišče prve stopnje bi torej moralo sklep o začetku postopka vzpostavitve listine neposredno vročiti tudi pritožniku. Ker mu sklep ni bil vročen, ni mogoče šteti, da je rok za vložitev ugovora zamujen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi F.F. ugodilo in sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v nov postopek (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK.-1). V ponovljenem postopku bo moralo upoštevati, da pritožnik doslej ni imel možnosti podati ugovora po 238. členu ZZK-1. 5. C.F. ni udeleženka postopka v smislu 132. člena ZZK-1 (oziroma ni pojasnila, zakaj bi lahko bila udeleženka), niti svoje udeležbe ni priglasila. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).
op. št. 1: Tako tudi odločba VS RS II Ips 230/2010