Jedro

Aktivno legitimiran za vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju je stečajni dolžnik in ne stečajni upravitelj.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je cesija, ki sta jo sklenili pravdni stranki 21.5.1990 proti stečajni masi tožeče stranke brez učinka in da mora tožena stranka vrniti v stečajno maso tožeče stranke 500.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi, tožeči stranki pa vrniti pravdne stroške. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je pravočasno vložila revizijo. V njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni oziroma razveljavi. Že po izteku revizijskega roka je vložila še dopolnitev revizije uveljavljajoč poleg revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava še revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka zmotno meni, da tožeča stranka v tem sporu ni aktivno legitimirana, ampak da bi tožbo lahko vložil samo stečajni upravitelj.

Ena od posledic začetka stečajnega postopka je tudi prenehanje pravic organov upravljanja stečajnega dolžnika vključno s pravicami njegovega poslovodnega organa in zastopnika ter prenos teh funkcij na stečajnega upravitelja (92. člen ZPPSL; Uradni list SFRJ št. 84/89). Od začetka stečajnega postopka dalje je torej stečajni upravitelj tisti, ki zastopa stečajnega dolžnika. Zato je tudi on tisti, ki lahko izpodbija pravna dejanja dolžnika, če so za to izpolnjene z zakonom določene predpostavke. Tega pa ne more storiti v svojem imenu, ampak samo v imenu stečajnega dolžnika. To izhaja iz 1. odstavka 112. člena ZPPSL, ki določa, da ima stečajni upravitelj pravico v imenu stečajnega dolžnika (ne: v svojem imenu) izpodbijati pravna dejanja, ki jih je dolžnik storil v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Čim pa ima stečajni upravitelj pravico izpodbijati pravna dejanja v imenu stečajnega dolžnika, je za vložitev tožbe legitimirana stranka stečajni dolžnik in ne stečajni upravitelj. Ta je samo zastopnik stečajnega dolžnika. Pravilnost takšne razlage 1. odstavka 112. člena ZPPSL potrjuje tudi določba 2. odstavka 116. člena ZPPSL.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj vseh dejstev, odločilnih za uspešnost izpodbijanja, je pritožbeno sodišče materialnopravno pravilno zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje kot neutemeljeno. Zato in ker tekom postopka tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Obseg revizijskega preizkusa izpodbijane sodbe določa 386. člen ZPP. V tem obsegu je revizijsko sodišče, upoštevajoč pravočasno vloženo revizijo, izpodbijano sodbo tudi preizkusilo. Obsega revizijskega preizkusa izpodbijane sodbe pa ni mogoče širiti z novimi revizijskimi razlogi, uveljavljanimi šele v dopolnitvi revizije, vloženi po preteku revizijskega roka iz 1. odstavka 382. člena ZPP. Zato revizijsko sodišče ni preizkusilo izpodbijane sodbe z vidika tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mu ni treba paziti po uradni dolžnosti, jih je pa tožena stranka skušala uveljaviti šele v dopolnitvi revizije.