Jedro

Organ za BPP bi sicer na podlagi opravljenega vpogleda v U vpisnik Upravnega sodišča in ugotovitve, da je bil postopek v zadevi I U 885/2016 s sklepom z dne 20. 9. 2016 ustavljen zaradi umika tožbe, tožnikova pritožba zoper ta sklep pa s sklepom Vrhovnega sodišča zavržena 24. 5. 2017, lahko sklepal, da tožnik meri na obnovo postopka. Vendar pa kljub temu ni imel nobene trditvene podlage o pravočasnosti predloga za obnovo postopka in o obnovitvenih razlogih, ni imel nobene podlage za sklepanje o verjetnem izgledu za uspeh. Iz podatkov tožnikove vloge namreč ni mogel vedeti, na kateri obnovitveni razlog meri tožnik in kdaj je zanj izvedel. Vsi ti podatki so namreč v intimni sferi stranke same, ki jih zato ta mora sporočiti organu za BPP vsaj v takšni meri, da lahko organ na prvi pogled (brez poglobljene analize) preizkusi, ali prosilčeva vloga ni očitno neutemeljena. Tega pa tožnik ni storil, saj ni navedel razlogov, zaradi katerih želi predlagati obnovo, niti kdaj je zanje izvedel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo izrednih pravnih sredstev v zadevi, ki se pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije vodi pod opr. št. I U 885/2016. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnika pozvala, naj vlogo dopolni tako, da navede, za katero izredno pravno sredstvo vlaga prošnjo, ter da navede razloge, zaradi katerih bi Vrhovo sodišče RS dopustilo revizijo, oziroma navede in izkaže pogoje in razloge za obnovo postopka. Navaja, da se tožnik na poziv ni odzval, in ugotavlja, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s katerimkoli od navedenih izrednih pravnih sredstev, zato je njegovo vlogo zavrnila na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Z njo zahteva, naj se izpodbijana odločba razveljavi in naj se mu čim prej dodeli BPP. Trdi, da je bila njegova vloga neutemeljeno zavrnjena. Navaja, da jo je vložil na tipskem obrazcu, v katerem je navedel, da BPP želi zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v zadevi I U 885/2016. Meni, da iz navedenega izhaja, da ni nameraval vložiti revizije, temveč izredno pravno sredstvo obnove postopka. Trdi, da je izpolnjeval subjektivni in objektivni rok za obnovo ter da je pridobil nov dokaz, na podlagi katerega bi bil zanj spor ugodneje rešen. Pojasnjuje postopek in odločitev v zadevi I U 885/2016 ter meni, da si odločitvi v navedeni zadevi in zadevi I U 613/2018 nasprotujeta oziroma se izključujeta.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

5. Na naroku za glavno obravnavo sta obe stranki vztrajali pri svojih navedbah. Tožnik je še dodal, da je glede na to, da toženka na tožbo ni odgovorila, narok nepotreben in bi sodišče moralo izdati zamudno sodbo. Navajal je še, da je svojo vlogo ustrezno in še pravočasno dopolnil oziroma je predlagal vrnitev v prejšnje stanje. Menil je tudi, da je s sklicevanjem na izhodiščno odločbo I U 885/2016 nedvomno izkazal verjetnost izgleda za uspeh. Toženka je nasprotno navajala, da odgovor na tožbo v upravnem sporu ni potreben.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je 16. 9. 2021 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in ga vročilo strankam.

**Dokazni sklep**

7. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine sodnega spisa in upravni spis zadeve Bpp 111/2021, zlasti prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, poziv z dne 2. 7. 2021 in dopolnitev vloge z dne 11. 8. 2021. 8. Dokazni predlog za vpogled v sodna spisa v zadevah I U 885/2016 in I U 613/2018 se kot nerelevanten zavrne, saj je v zadevi sporno, ali je tožnik pravočasno navajal relevantne okoliščine za odločitev o dodelitvi BPP.

**K izreku**

9. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da tožnik zmotno meni, da so v upravnem sporu, v primeru, ko toženka ne odgovori na tožbo, izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon, to je ZUS-1, ne določa drugače. Po določbah ZUS-1, drugače kot po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), odgovor na tožbo ni obveznost tožene stranke. Zato odločitev toženke, da te možnosti ne bo izkoristila oziroma da ne bo podala vsebinsko konkretiziranega odgovora, ne more imeti posledic v smislu izdaje zamudne sodbe po ZPP. Poleg tega se je toženka o stvari, ki je predmet spora (drugače kot v pravdi), že izrekla z upravnim aktom, ki se v upravnem sporu izpodbija s tožbo.

10. V tej zadevi je sicer sporno, ali je bila tožnikova prošnja pravilno zavrnjena na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

11. Po tej določbi se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

12. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih je očitno, torej brez poglobljene analize zadeve, to je na prvi pogled spoznavno, da prosilec nima nobenih možnosti za uspeh. Za to, da organ za BPP lahko opravi presojo na podlagi navedenih zakonskih določb, pa mora biti seznanjen z zadostnimi podatki o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP.

13. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik svojo prošnjo podal na formaliziranem obrazcu, v katerem je kot pravno zadevo navedel zadevo I U 885/2016, glede želene vrste, oblike in obsega BPP pa je navedel „svetovanje stranke, priprava in vložitev izrednega pravnega sredstva“.

14. Po presoji sodišča organ za BPP zgolj na podlagi tako podanih informacij ni mogel sklepati o verjetnosti izgledov za uspeh v smislu navedenih določb ZBPP. Iz povzetih tožnikovih navedb v vlogi namreč ne izhaja ne vrsta, ne stanje zadeve, v posledici tega pa tudi ne izgledi za uspeh za katero od izrednih pravnih sredstev.

15. Organ za BPP bi sicer na podlagi opravljenega vpogleda v U vpisnik Upravnega sodišča in ugotovitve, da je bil postopek v zadevi I U 885/2016 s sklepom z dne 20. 9. 2016 ustavljen zaradi umika tožbe, tožnikova pritožba zoper ta sklep pa s sklepom Vrhovnega sodišča zavržena 24. 5. 2017, lahko sklepal, da tožnik meri na obnovo postopka. Vendar pa kljub temu ni imel nobene trditvene podlage o pravočasnosti predloga za obnovo postopka in o obnovitvenih razlogih, ni imel nobene podlage za sklepanje o verjetnem izgledu za uspeh. Iz podatkov tožnikove vloge namreč ni mogel vedeti, na kateri obnovitveni razlog meri tožnik in kdaj je zanj izvedel. Vsi ti podatki so namreč v intimni sferi stranke same, ki jih zato ta mora sporočiti organu za BPP vsaj v takšni meri, da lahko organ na prvi pogled (brez poglobljene analize) preizkusi, ali prosilčeva vloga ni očitno neutemeljena. Tega pa tožnik ni storil, saj ni navedel razlogov, zaradi katerih želi predlagati obnovo, niti kdaj je zanje izvedel. 16. Organ za BPP je tožnika zato pravilno pozval k dopolnitvi vloge na način, da navede razloge, zaradi katerih želi predlagati obnovo, in kdaj je zanje izvedel. Po podatkih upravnega spisa je bil ta poziv tožniku ob pogojih iz četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) vročen v četrtek 22. 7. 2021. V pozivu določen petdnevni rok za odgovor se je tako iztekel v torek 27. 7. 2021. Ker tožnik v navedenem roku, niti do izdaje izpodbijane odločbe 3. 8. 2021, na poziv ni odgovoril, je organ za BPP presojo lahko opravil ne na podlagi podatkov v vlogi. Glede na pojasnjeno pomanjkljivost podatkov v vlogi je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zaključil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s katerim od izrednih pravnih sredstev. Tožnikove vloge, datirane 11. 8. 2021, ki je na sodišče prispela 12. 8. 2021, organ za BPP tako ni mogel upoštevati, saj je pred tem o stvari že odločil. 17. Ker sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega upravnega akta, je relevantno dejansko stanje stvari ob izdaji izpodbijanega akta. Za odločitev zato niso relevantne tožbene navedbe, v kateri tožnik navaja, da je izpolnjeval subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za obnovo, in da je pridobil nov dokaz, na podlagi katerega bi bil za njega spor ugodneje rešen. Teh navedb namreč tožnik ni pravočasno podal v upravnem postopku, čeprav je bil k temu izrecno pozvan s pozivom z dne 2. 7. 2021. Po podatkih upravnega spisa pa tudi ne drži tožnikova navedba na naroku za glavno obravnavo, da je v zvezi z odgovorom na poziv podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj takšnega predloga v upravnem spisu ni.

18. Glede na navedeno sodišče ni presojalo tožbenih navedb v zvezi s pravočasnostjo predloga za obnovo in razlogov za obnovo, saj so te navedbe in dokazni predlogi z vpogledom v spisa I U 885/2016 in I U 613/2018, glede na pojasnjeno za odločitev pravno nerelevantne. Poleg tega pa so te navedbe in dokazi tudi nedovoljena tožbena novota v smislu 52. člena ZUS-1. 19. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.