Jedro

Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZDR-1 se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, če delavec ne začne delati, pa za to ne obstajajo opravičeni razlogi, navedene pravice in obveznosti ne začnejo uresničevati. Med pravice iz delovnega razmerja spada tudi regres za letni dopust.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Pritožbeno sodišče v zadevi odloča drugič. V prvem sojenju (Pdp 587/2023 v zvezi s Pd 663/2022) je potrdilo prvostopenjsko zavrženje tožbe v delu, ki se nanaša na obstoj delovnega razmerja za čas od 24. 5. 2022 do 17. 10. 2022 in prvostopenjsko zavrnitev reparacijskega zahtevka za ta čas. Odločitev o plačilu sorazmernega dela regresa za leto 2021 je razveljavilo in vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. To je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek za plačilo 89,50 EUR zavrnilo in odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2.Tožnik se pritožuje zoper sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je s toženko sklenil pogodbo o zaposlitvi za čas od 18. 10. 2021 do 24. 5. 2022. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da se ta pogodba ni pričela izvrševati. Dejansko opravljanje dela je dokazal s plačilnimi listami in nakazili plače na TRR. Na plačilnih listah mu je bilo obračunano redno delo. Če ne bi delal, bi se te glasile na neupravičeno odsotnost. Sodišče ni ugodilo dokaznim predlogom za zaslišanje tožnika in prič ter za predložitev izpiskov SMS sporočil, kar vse bi lahko potrdilo dejansko opravljanje dela. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5.Predmet spora je plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2021 (četrti odstavek 131. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji). Upoštevaje toženkine trditve, da tožnik pri njej sploh ni pričel opravljati dela, da ga je ustno odklonil, da se na zdravniški pregled ni odzval ... je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka pravilno izhajalo iz drugega odstavka 11. člena ZDR-1, na podlagi katerega se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. To pomeni, da se v primeru, če delavec ne začne delati, pa za to ne obstajajo opravičeni razlogi, navedene pravice in obveznosti ne začnejo uresničevati (prim. tretji odstavek citirane določbe ZDR-1).1 Med pravice iz delovnega razmerja spada tudi regres za letni dopust.

6.Prvostopenjskemu zaključku, da tožnik ni nastopil dela pri toženki oziroma dela pri njej ni opravljal (ne da bi za to obstajal opravičen razlog), pritožba neutemeljeno nasprotuje. Kot je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, tožnik kljub opozorilu toženke o pavšalni trditveni podlagi ni konkretiziral, kdaj, kje, s kom ... naj bi zanjo opravljal delo (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Tako izostale trditvene podlage ne bi moglo nadomestiti zaslišanje prič, zato pritožba neutemeljeno očita, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo tega dokaznega predloga, v katerem tožnik prič niti ni poimensko opredelil. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni izvedlo dokaza z vpogledom v izpiske SMS sporočil, preko katerih je toženka vsak dan tožniku odrejala delo. Ni namreč dovolj, da je ta dokaz le predlagal, temveč bi ga moral tudi predložiti, česar pa ni storil niti v prvem niti v ponovljenem sojenju.

7.Pritožbeno sklicevanje na plačilne liste, na katerih je obračunano redno delo2 in na dokazili o izplačilu plače (datum valute 18. 11. 2021 in 17. 12. 2021), ne vpliva na drugačno dokazno oceno. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da te listine same po sebi ne dokazujejo, da je tožnik pričel z opravljanjem dela za toženko. Toženka je tudi sicer trdila, da ni pravočasno ukrepala ter da je vsa nakazila tožniku izvršila neupravičeno in neutemeljeno.

8.V ponovljenem sojenju se tožnik neupravičeno ni odzval vabilu na zaslišanje, zato v pritožbi neutemeljeno očita, da ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo.

9.Glede na vse obrazloženo tožnik ni pridobil pravice do sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2018, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

10.S pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, prav tako niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam s tem nastale stroške (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Smiselno prim. VIII Ips 206/2018.

2Plačilne liste se ne nanašajo na obdobje, za katero je vtoževan regres.

Zveza: