Jedro

Samo pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je lahko podlaga za vpis zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pri nepremičnini parc. št. 20.E vl. št. 5673/20 k.o. T. p. po uradni dolžnosti ne opravita zaznamba izvršbe v korist upnika G., d.o.o., in vknjižba hipoteke v korist istega upnika za denarno terjatev v znesku 156.337,00 SIT s pripadki.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti vpisalo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po 86. in 88. členu Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1. Zoper sklep se pritožujeta zemljiškoknjižna lastnika J. L. in E. L. ter navajata razloge, ki se nanašajo na to, da nista upnikova dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer ni upoštevalo pritožbenih razlogov, pač pa je pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da glede na do sedaj zbrane spisovne podatke ni bilo pogojev za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po že citiranih določilih ZZK-1. Sodišče prve stopnje bi vpisa ne smelo opraviti (2. odst. 148. člena ZZK-1 in 151. člen ZZK-1).

V obravnavani zadevi gre za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje (glede na podatke v spisu) ni prejelo obvestila izvršilnega sodišča, v spisu pa je pod prilogo A1 sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 27.9.2006, ki ni opremljen s potrdilom o pravnomočnosti.

V 2. odst. 148. člena ZZK-1, ki govori o pogojih za dovolitev vpisa, je določeno, da pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče samo ob pogojih iz 2. do 5. točke prejšnjega odstavka. 2. točka prejšnjega odstavka določa, da zemljiškoknjižno sodišče vpis dovoli, če listina, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis. 5. točka pa pravi, da se vpis dovoli, če so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon.

Glede na to določbo je torej pogoj za dovolitev vpisa po uradni dolžnosti glede na 1. odst. 86. člena ZZK-1 tako obvestilo izvršilnega sodišča kot sklep o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova. Po izrecni določbi 3. odst. 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zemljiškoknjižnemu sodišču mogoče vročiti šele, ko postane pravnomočen. Samo pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je torej lahko podlaga za vpis, torej za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke glede na 2. in 5. točko 1. odst. 148. člena ZZK-1 v povezavi s 3. odst. 45. člena ZIZ.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in odločilo, da se sklep spremeni tako, da se vpis ne opravi in da se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o izvršbi (3. točka 3. odst. 160. člena ZZK-1).

Glede na drugačno stališče, izraženo v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 6388/2005, pritožbeno sodišče ugotavlja, da nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni listina, za katero zakon določa, da je podlaga za vpis po 124. členu ZZK-1. Šele pravnomočen sklep je taka listina glede na 3. odst. 45. člena ZIZ. Tako po določbi 1. odst. 90. člena ZZK-1 kot po 1. odst. 86. člena ZZK-1 je izbris zaznambe izvršbe mogoče opraviti le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča ob pogojih iz 1. in 2. točke 1. odst. 90. člena ZZK-1. Ker je tudi obvestilo podlaga tako za vpis kot za izbris zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, določba 2. odst. 125. člena ZZK-1 ne pride v poštev. Ne glede na to pa je izbris zaznambe po tej določbi dovoljen le, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen. Tudi sicer ni mogoče na udeležence postopka prevaliti bremena (možnost, da bi udeleženec sam predlagal izbris zaznambe in vknjižbo hipoteke), ki ga predstavlja odprava napake, ki sta jo naredila tako izvršilno sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče, ki pri vpisu po uradni dolžnosti nista upoštevala izrecne določbe 3. odst. 45. člena ZIZ.

To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbi ugoditi, kajti zemljiškoknjižno sodišče je vpis po uradni dolžnosti opravilo, čeprav ni prejelo niti obvestila izvršilnega sodišča pa tudi ne pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.