Jedro

Ker je bil seštevek pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic (Slovenije in BIH), nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po zakonodaji ene pogodbenice, je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da se tožniku izplačuje tudi razlika med že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic. Podlago za to svojo odločitev je imela v b. točki, 3. odstavka, 37. člena Sporazuma sklenjenega med Republiko Slovenijo in BIH.

Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 12. 2010 in št. ... z dne 5. 5. 2010. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino (Sporazum; Ur. l. RS-MP, št. 10 - 46/2008) v nasprotju z Ustavo RS, saj je tožnik zaradi njega postavljen v bistveno slabši položaj od tistega, ki ga je imel ob upokojitvi kot upokojenec Republike Slovenije. Postavljen je tudi v slabši položaj v razmerju do državljanov Republike Slovenije, saj mu je pokojnina zamrznjena. Kršene so tudi določbe Sporazuma, saj mu predhodno ni bilo zagotovljeno, da bi se mu istočasno izplačalo tudi del pokojnine iz Republike BIH. Tako iz fotokopije izpiska št. 4 Zagrebške banke z dne 2. 4. 2013 izhaja, da mu je bilo namesto 770,47 EUR nakazano le 659,32 EUR. Obrazložitev tožene stranke, da se mu za vsak mesec že tako zamrznjeno pokojnino zmanjša še za dodatnih 50,00 EUR je v nasprotju s Sporazumom.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 12. 2010, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 5. 5. 2010 ter nato v revizijskem postopku prvostopenjsko odločbo spremenila. Odločila je, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 488,32 EUR na mesec od 1. 1. 2009 dalje ter v znesku 497,61 EUR od 1. 1. 2010 dalje. Tožena stranka je nadalje odločila, da ima tožnik od 1. 1. 2009 pravico do razlike med izplačanim zneskom prej priznane pokojnine na dan ponovne odmere ter seštevkom pokojnin, odmerjenih v obeh državah pogodbenicah in sicer od 1. 1. 2009 dalje v znesku 223,36 EUR na mesec in od 1. 1. 2010 v znesku 214,07 EUR na mesec. Razlika bo za posamezno koledarsko leto obračunana in izplačana po opravljeni zadnji valorizaciji slovenske pokojnine za posamezno koledarsko leto ter pridobitvi podatkov o višini bosansko-hercegovske pokojnine za posamezno koledarsko leto. Razlika med zneskom prej priznane pokojnine na dan ponovne odmere ter seštevkom pokojnin, odmerjenih v obeh državah pogodbenicah, se bo izplačevala, dokler seštevek ne bo presegel zneska pokojnine na dan ponovne odmere. Starostna pokojnina se bo izplačevala neposredno upravičencu. Drugostopenjska odločba začne učinkovati s 1. 1. 2011. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je bila tožniku s sklepom opr. št. ... z dne 24. 10. 1991 priznana pravica do predčasne pokojnine od 10. 10. 1996 dalje. Z odločbo št. ... z dne 8. 10. 1996 je bila pokojnina na novo odmerjena brez odbitnih odstotkov in sicer za čas od 10. 10. 1996 dalje. Pri priznanju pravice do pokojnine je bila upoštevana tudi doba, dopolnjena na Hrvaškem in v BIH. Z odločbo št. ... z dne 24. 3. 2006 je bila na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, pokojnina že preračuna. Bistvo predmetne zadeve pa je preračun pokojnine, glede na določbo 37. člena Sporazuma, sklenjenega med Republiko Slovenijo in BIH. Iz dokumentacije v spisu in kar očitno med strankama tudi ni sporno izhaja, da je tožnik v Republiki Sloveniji dopolnil 19 let, 10 mesecev in 14 dni zavarovalne dobe, v Bosni in Hercegovini pa 10 let 8 mesecev in 20 dni. Tožena stranka je na podlagi 37. člena Sporazuma, dne 24. 12. 2008 po uradni dolžnosti začela postopek za ponovno odmero pokojnine. V 1. odstavku navedenega člena je namreč določeno, da pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma, z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, se po uradni dolžnosti odmerijo po določbah tega Sporazuma. Tožena stranka je pri ponovni odmeri starostne pokojnine upoštevala 39. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki je veljal v času odločanja tožene stranke. Potem, ko je izračunala pokojninsko osnovo je upoštevaje, da je tožnik v Sloveniji dopolnil 19 let, 10 mesecev in 14 dni odločila, da je tožnik upravičen do sorazmernega dela starostne pokojnine, v znesku 475,01 EUR na mesec in sicer za čas od 1. 1. 2009 dalje, torej od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. Tožniku je sorazmerni del starostne pokojnine priznal tudi nosilec pokojninskega zavarovanja v BIH v višini 69,7020 KM, kar je razvidno iz odločbe na list. št. A/2 sodnega spisa.

Ker je bil seštevek pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po zakonodaji ene pogodbenice, je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločila, da se tožniku izplačuje tudi razlika med svojo že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic. Podlago za to svojo odločitev je imela v b. točki, 3. odstavka, 37. člena Sporazuma, kjer je določeno, da če bi bil z uporabo 1. odstavka tega člena seštevek pokojnin odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po zakonodaji ene pogodbenice, bo pristojni nosilec te pogodbenice izplačeval upravičencu tudi razliko med svojo že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic, na ta način, da upravičencu, ki je pravico do pokojnine že pridobil v tej pogodbenici in ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v drugi pogodbenici ali v neki tretji državi, bo izplačeval pokojnino, na novo odmerjeno po svoji zakonodaji in razliko med zadnjim izplačanim zneskom prej priznane pokojnine ter seštevkom pokojnin odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic. Razliko iz prejšnjega stavka bo pristojni nosilec prve pogodbenice izplačeval, vse dokler seštevek pokojnin, odmerjenih po zakonodaji obeh pogodbenic, ne bo dosegel višine prej izplačevane pokojnine. Za kritje preplačila pri nosilcu prve pogodbenice bo nosilec druge pogodbenice zneske svoje pokojnine izplačeval nosilcu prve pogodbenice, vse dokler nosilec prve pogodbenice ne bo ponovno odmeril pokojnine ter dokler preplačilo pri nosilcu prve pogodbenice ne bo poplačano, nato pa bo pokojnino izplačeval neposredno upravičencu. O vsaki spremembi svoje pokojnine bo obveščal pristojnega nosilca prve pogodbenice, dokler bo to potrebno.

Seštevek pokojnin priznanih v Republiki Sloveniji in Republiki Bosni in Hercegovini znaša 547,11 EUR na mesec (488,32 EUR sorazmernega dela pokojnine za slovensko zavarovalno dobo ter 58,79 EUR sorazmernega dela pokojnine za zavarovalno dobo doseženo v BIH). Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da znesek 58,80 EUR predstavlja znesek po uskladitvi osnovnega zneska 69,7020 KM oziroma 35,64 EUR. Pritožbeno sodišče zato omenjenega v izogib ponavljanju ne navaja znova.

Glede pritožbenih navedb, da mu je pokojnina zamrznjena, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila za izračun razlike bistvena pokojnina, ki se je tožniku nazadnje izplačevala pred ponovno odmero pokojnine po Sporazumu. Znesek nazadnje pred prevedbo izplačane pokojnine, pa se seveda kasneje več ne usklajuje oziroma valorizira. Se pa usklajuje sorazmerni del pokojnine tako v Sloveniji kot v BIH. To pa posledično pomeni, da se bo razlika postopoma zmanjševala tako, da se bo tožniku razlika izplačevala, dokler seštevek pokojnin, odmerjenih po zakonodaji obeh pogodbenic, ne bo dosegel višine prej izplačevane pokojnine, kot je to določeno v točki b. 3. odstavka 37. člena Sporazuma.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da naj bi bil Sporazum v nasprotju z Ustavo RS, pritožbeno sodišče poudarja, da je že Vrhovno sodišče RS v več svojih zadevah, kot npr. tudi v zadevi VIII Ips 97/2013 z dne 12. 11. 2013 poudarilo, da morajo biti na podlagi 8. člena Ustave RS zakoni in drugi predpisi v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se neposredno uporabljajo. Podobno 153. člen Ustave RS zahteva skladnost zakonov in podzakonskih predpisov z Ustavo in veljavnimi mednarodnimi pogodbami, s tem, da neposredne zahteve po skladnosti mednarodnih pogodb z Ustavo ne izpostavlja. Mednarodne pogodbe lahko na specifični način urejajo vprašanja z mednarodnimi elementi, to pa velja tudi za pravice iz socialnih zavarovanj, vključno z lastninskimi vidiki teh pravic, upoštevajoč tudi posebnosti, ki izhajajo iz različnih pravnih ureditev posameznih strank mednarodnega sporazuma. Sporazum je torej v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine, na podlagi zavarovalnih obdobij, dopolnjenih pri obeh nosilcih zavarovanj, izključil veljavnost določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice. Po stališču pritožbenega sodišča so neutemeljene pritožbene navedbe, da je Sporazum neustaven. Sporazum enako obravnava vse državljane Republike Slovenije, ki so del zavarovalne dobe dopolnili v Republiki Sloveniji, del pa v BIH.

Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na konkretno izplačilo posameznih zneskov, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že v izreku izpodbijane odločbe tožena stranka določila, da bo razlika za posamezno koledarsko leto obračunana in izplačana po opravljeni zadnji valorizaciji slovenske pokojnine za posamezno koledarsko leto ter pridobitvi podatkov o višini bosansko-hercegovske pokojnine za posamezno koledarsko leto. Ali je tožena stranka tožniku izplačala pravilne zneske glede na odločbo, ki je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilna in zakonita, pa ni predmet tega postopka. Če tožnik meni, da mu je tožena stranka izplačala nižji znesek, kot pa mu pripada glede na odločbo, lahko morebitno razliko uveljavlja neposredno pri toženi stranki.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.