Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjske škodo.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi: Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se glasi:

1. "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 8.828,23 EUR (prej 2.115.596 SIT) z zamudnimi obrestmi: - od 2.100.000 SIT za čas od 1.1.2002 do 27.6.2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od 28.6.2003 dalje do plačila pa v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti; - od 12.096 SIT za čas od 9.4.1999 v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti; - od 3.500 SIT za čas od 4.3.1999 v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti.

2. Tožbeni zahtevek v presežku za nadaljnjih 3.338,34 EUR (prej 800.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.5.1999 do plačila in za zakonske zamudne obresti od 2.100.000 SIT za čas od 21.5.1999 do 31.12.2001 se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 3.558,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.982 SIT od 13.2.2002 do plačila, od 100.800 SIT od 23.6.2003 do plačila, od 28.119 SIT od 29.10.2003 do plačila in od 66.800 SIT od 16.12.2003 do plačila in od 650.097 SIT od 30.3.2004 do plačila, v 15 dneh." Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 61,72 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od 16. dne od vročitve sodbe toženi stranki.

II. V ostalem se revizija zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 72,87 EUR revizijskih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od 16. dne od vročitve sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnikovo nezgodo z dne 30.11.1998 razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 1.800.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.3.2004 dalje, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je še naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 680.432 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnika delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo glede teka zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zneska 1.800.000 SIT za čas od 1.1.2002 do 27.6.2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od 28.6.2003 dalje pa v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti, ter glede višine pravdnih stroškov.

Tožnik je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo proti tistemu delu sodbe pritožbenega sodišča, s katerim je bil zavrnjen zahtevek za plačilo nadaljnje odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 1.100.000 SIT. Meni, da sta sodišči pri odmeri odškodnine iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin premalo vrednotili ugotovitve izvedenca, zdravstvene dokumentacije in tožnikove izpovedi, ki jih v reviziji podrobneje povzema. Meni tudi, da je odškodnina za strah prenizka. V zvezi z odškodnino za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti navaja, da sta sodišči premalo upoštevali dejstvo, da so trajne posledice poškodb ostale na tožnikovi desni roki, da je podano 5 % zmanjšanje življenjske aktivnosti in da je bil ob škodnem dogodku star 32 let. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo pritožbenega sodišča spremeni tako, da mu prisodi še nadaljnjo odškodnino v višini 1.100.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in vse pravdne stroške z obrestmi, vključno s stroški revizijskega postopka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

Tožnik uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava s trditvijo, da je odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode prenizka. V reviziji zahteva odškodnino v vtoževani višini. Izhodišče za odločanje o višini odškodnine so dejanske ugotovitve nižjih sodišč, izhajajoče predvsem iz mnenja medicinskega izvedenca prof. dr. J. P., da je tožnik v nezgodi utrpel zdrobljen zlom desnega zapestja, ki gre delno v sklep na desni koželjnici ter izvin in udarnino levega kolena. Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine v zvezi s temi poškodbami je v 200. in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89). Sodišče mora pri odmeri odškodnine upoštevati okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine ter to, da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Temeljni načeli za odmero odškodnine sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Sodišče tako upošteva različne okoliščine posameznega primera, mora pa skrbeti, da je odškodnina določena objektivno glede na razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in da zaradi enotnosti sodne prakse upošteva druge primerljive primere sodne prakse.

V zvezi s poškodbami obeh delov telesa sta nižji sodišči ugotovili, da je oškodovanec trpel 5 dni hudih (3 dni trajne in 2 dni občasne) telesnih bolečin, 11 dni (7 dni trajne in 4 dni občasne) srednje hudih bolečin in 3 tedne (2 tedna trajne in 1 teden občasne) lahkih bolečin. Zdravil se je ambulantno, zanj so bili neugodni uravnava zloma v splošni anesteziji, imobilizacija 6 tednov, pregledi v kirurški ambulanti, pregledi pri pristojnem zdravniku, rentgensko slikanje in neprijetna fizikalna terapija. Za to vrsto škode sta sodišči prisodili odškodnino v znesku 1.000.000 SIT. Iz obrazložitev sodb nižjih sodišč izhaja, da sta upoštevali vse okoliščine primera, zato je revizijsko ponavljanje posameznih dejstev odveč. Višina odškodnine je rezultat upoštevanja načela individualizacije in na drugi strani objektivizacije, kar oboje je bilo v tožnikovem primeru pri odškodnini za telesne bolečine primerno upoštevano. Konkretne okoliščine škodnega primera in pa širša primerjava z odškodninami za škodo podobnega obsega po presoji revizijskega sodišča ne dajejo podlage za višjo odškodnino od prisojene. Ker ta ustreza pravnemu standardu pravične odškodnine, je v tem delu materialno pravo pravilno uporabljeno, revizija pa neutemeljena.

Tožnik trdi, da je odškodnina za strah v znesku 100.000 SIT neustrezna, saj bi sodišči morali prisoditi tožniku vseh zahtevanih 200.000 SIT odškodnine. Revizijsko sodišče tej trditvi ne pritrjuje, upoštevaje dejanske ugotovitve o krajšem primarnem strahu ob poškodbi in sekundarnem strahu, ki se je kazal v srednje hudi zaskrbljenosti v prvem tednu zdravljenja in lahki zaskrbljenosti do zaključka zdravljenja. Po prepričanju revizijskega sodišča stopnja in trajanje strahu ter primerjava z drugimi podobnimi primeri ne omogočajo višje odškodnine od prisojene. Tudi v tem delu je materialno pravo pravilno uporabljeno. Utemeljena pa je revizija glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pravilno je opozarjanje revizije na tožnikovo prizadetost zaradi posledic poškodb, dobljenih v nezgodi. Tožnik, ki je po poklicu mizar in ki je bil ob nezgodi star 32 let, se sicer še vedno lahko ukvarja s fizičnimi aktivnostmi, vendar pa z večjimi napori kot pred nezgodo. Ugotovljena je bila omejena gibljivosti zapestja in oslabljena groba moč v desni roki, zaradi česar je oviran pri delu v službi in pri delih na kmetiji. Zmanjšanje življenjske aktivnosti znaša po oceni izvedenca 5%. Opisane omejitve zaradi posledic škodnega dogodka in posledične duševne bolečine terjajo višjo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti od zneska 700.000 SIT, ki sta jo prisodili nižji sodišči. Glede na načelo individualizacije višine odškodnine in nujnost objektivizacije v smislu upoštevanja primerljive sodne prakse ter razmerij med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami revizijsko sodišče zaključuje, da bo le z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v tem delu v celoti (v višini 1.000.000 SIT) prisojeno primerno zadoščenje za to obliko škode. Zvišana odškodnina v znesku 1.000.000 SIT je torej po presoji revizijskega sodišča tista odškodnina, ki v skladu z merili iz 200. člena ZOR ustreza pravnemu standardu pravične odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Glede na vse navedeno je revizijsko sodišče po 1. odstavku 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3) delno ugodilo reviziji s spremembo drugostopenjske sodbe v smislu zvišanja odškodnine za 300.000 SIT (sedaj 1.251,88 EUR). Tako je tožniku v celoti prisojena odškodnina v znesku 1.000.000 SIT, medtem ko je v ostalem delu revizijo glede višine odškodnine zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Zaradi spremembe odločbe o odškodnini je revizijsko sodišče po drugem odstavku 165. člena ZPP odločalo o stroških vsega postopka. Upoštevalo je pravilno odmero pravdnih stroškov prvostopenjskega sodišča in tožnikov uspeh v pravdi glede na v revizijskem postopku zvišano odškodnino. Stroški tožnika, odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003, 70/2003, v nadaljevanju ODT), znašajo 998.277 SIT, stroški toženke pa 40.858 SIT. Upoštevajoč uspeh tožnika 86% in toženke 14%, je dolžna toženka po medsebojnem pobotanju povrniti tožniku 3.558,66 EUR (prej 852.798 SIT) pravdnih stroškov. Prvostopenjsko in pritožbeno sodišče sta toženki naložili tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od stroškov izvedenskih mnenj (prej 100.800 SIT, 28.119 SIT in 66.800 SIT) in poročila (prej 6.982 SIT) za čas pred izdajo prvostopenjske sodbe. Revizijsko sodišče v odločitev v tem delu ni smelo posegati v škodo tožnika, ki je z revizijo delno uspel. Toženka je tako dolžna tožniku plačati zakonske zamudne obresti od 650.097 SIT od 30.3.2004 do plačila, od 6.982 SIT od 13.2.2002 do plačila, od 100.800 SIT od 23.6.2003 do plačila, od 28.119 SIT od 29.10.2003 do plačila in od 66.800 SIT od 16.12.2003 do plačila.

Pritožbeno sodišče je delno zavrnilo pritožbo tožeče stranke in odločilo, da sama trpi svoje pritožbene stroške. S spremembo izpodbijane sodbe je tožnik v pritožbi uspel z zneskom 300.000 SIT. Ker je bilo v pritožbi sporno 1.100.000 SIT, je njegov uspeh 27%. Revizijsko sodišče je zato v skladu z ODT odmerilo pritožbene stroške na 228,59 EUR, glede na 27% pritožbeni uspeh pa mora toženka tožniku povrniti 61,72 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kakor izhajajo iz izreka sodbe.

Tudi v revizijskem postopku je tožnik uspel z zneskom 300.000 SIT od zahtevanih 1.100.000 SIT, torej s 27%. Tožnikove revizijske stroške je revizijsko sodišče odmerilo v skladu z ODT na 269,90 EUR, glede na uspeh pa mora toženka tožniku povrniti 72,87 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kakor izhajajo iz izreka sodbe.