Jedro

Ker je zakonodajalec s spremembo ZDen leta 1988 pravne položaje denacionalizacijskih upravičencev uredil različno, za kar je imel ustavno in zakonsko dopusten razlog, so neutemeljeni vsi tisti revizijski očitki, ki zatrjujejo kršitev URS ter zmotno uporabo materialnega prava.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se upravičencema V. J. in N. J., vsakemu do 1/6, v naravi vrnejo nepremičnine, navedene v točki 1 sklepa, za katere ne obstajajo ovire po ZDen za vračilo v naravi, nadalje, da se izročijo v začasno upravljanje predlagateljici B. D. ter da so zavezanci za vračilo dolžni izročiti navedene nepremičnine v last in posest upravičencema oziroma skrbnici za poseben primer (točke 1 do 3 izreka). Zahtevek predlagateljic za vračilo denacionaliziranega premoženja upravičenca J. J. je zavrglo (4. točka izreka), njun zahtevek za denacionalizacijo premoženja F. J. pa kot neutemeljen zavrnilo (točka 5 izreka). V točki 6. izreka pa je sodišče odločilo, da bo o ostalem zahtevku predlagateljic glede upravičencev N. J. in V. J. ter o stroških postopka odločalo s posebnim sklepom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagateljic zavrnilo in v izpodbijanem delu (točki 4. in 5. izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je prva predlagateljica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče zmotno sklepalo o hrvaškem državljanstvu F. J. (ki predstavlja napačno stransko ugotovitev upravnega organa), saj iz izreka, ki edini postane pravnomočen, odločbe Občine Sevnica ... z dne 16. 2. 1993, izhaja, da je navedena oseba postala jugoslovanska državljanka na dan 28. 8. 1945. Sodišče bi moralo o vprašanju državljanstva odločati kot o predhodnem vprašanju. Ker se višje sodišče v razlogih o državljanstvu te osebe sklicuje na posredni dokaz, razlogi, na katere se sklicuje, pa so v nasprotju s trditveno in dokazno podlago predlagateljice, manjkajo pa tudi razlogi za dejansko ugotovitev, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.

Višje sodišče je v zvezi s pogojem državljanstva po 3. odstavku 9. in 12. člena ZDen upravičenke F. J. in predlagateljic zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče je napačno zaključilo, da je bila F. J. hrvaška državljanka in da med Slovenijo in Hrvaško ni vzajemnosti na področju denacionalizacije ter da zato posledično ne pride v poštev noben od citiranih členov, saj je Ministrstvo za zunanje zadeve RS dne 26. 3. 2007 prejelo diplomatsko noto hrvaškega zunanjega ministrstva, s katero H. potrjuje obstoj vzajemnosti glede pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah za slovenske državljane, kar je MNZ RS tudi objavilo na svoji spletni strani. Tudi glede na dejstvo, da sta predlagateljici kot dedinji prvega dednega reda po pok. F. J. J. slovenski državljanki, je o zahtevku moč odločiti na podlagi 12. člena ZDen, pri čemer se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-23/93. Njeno razlogovanje naj bi potrjevalo tudi zakonodajno gradivo, ki je bilo objavljeno ob sprejemu novele ZDen-B (Poročevalca št. 26/97 in št. 10/98), pri čemer povzame kronologijo sprejemanja in spreminjanja določb ZDen. Revidentka meni, da je sodišče s svojo interpretacijo 12. člena ZDen obseg uporabe te pravne norme pretirano skrčilo in ustvarilo novo pravno pravilo, kar pa je v pristojnosti zakonodajne in ne sodne veje oblasti.

Pravilnost svoje interpretacije določbe 12. člena ZDen utemeljuje tudi na podlagi 14. in 22. člena Ustave. Navaja, da so neenako obravnavani denacionalizacijski primeri, ki so bili končani do uveljavitve novele ZDen iz leta 1988 in tisti, ki so bili končani kasneje.

Predlaga, da revizijsko sodišče sklepa sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4, Sodišče je revizijo vročilo nasprotnim strankam, ki je nanjo niso odgovorile, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Zatrjevane bistvene kršitve določb postopka niso podane. V izreku odločbe upravnega organa z dne 16. 2. 1993 je navedeno, da F. J., rojena 9. 3. 1862 v Podsabatinu, ni državljanka Republike Slovenije in da je na dan 28. 8. 1945 postala jugoslovanska državljanka, to državljanstvo pa ji je prenehalo dne 1. 3. 1947 zaradi smrti. V obrazložitvi je med drugim navedeno, da je bila na dan 6. 4. 1941 domovinsko pristojna v Občini Zagreb. Ker je bilo o vprašanju državljanstva odločeno na matičnem področju, sodišče vprašanja državljanstva pravilno ni obravnavalo kot predhodnega vprašanja. Glede na navedeno sta sodišči v ugotovitvi iz odločbe z dne 16. 2. 1993, da je bila F. J. domovinsko pristojna v Občini Zagreb, imeli dovolj opore za sklep, da je imela ob smrti državljanstvo Republike Hrvaške in ne Republike Slovenije.

7. Tretji odstavek 9. člena ZDen se glasi:"Če je imela fizična oseba iz 3., 4. in 5. člena tega zakona na dan 9. 5. 1945 jugoslovansko državljanstvo, je tuj državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec."

8. Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 394/2005 že zavzelo stališče, da se 12. člen ZDen ne nanaša na primere iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona. Uporaba 12. člena ZDen tudi za primere iz tretjega odstavka 9. člena ZDen bi bila v nasprotju z jasno izraženim namenom zakonodajalca (retorzija), bila pa bi tudi nesmiselna. Ker je zakonodajalec s spremembo ZDen leta 1988 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji - Ur. l. RS, št. 65/98 – Zden-B) pravne položaje denacionalizacijskih upravičencev uredil različno, vendar pa je za to imel ustavno in zakonsko dopusten razlog(1), so neutemeljeni vsi tisti revizijski očitki, ki zatrjujejo kršitev Ustave RS ter zmotno uporabo materialnega prava.

9. S trditvijo o obstoju vzajemnosti pri nakupu nepremičnin pa revidentka ne more izpodbiti niti pravilnosti stališča o neobstoju vzajemnosti, ki sta ga sodišči oprli na odločilno ugotovitev, da tuji državljani v Republiki Hrvaški ne morejo uveljavljati vrnitve podržavljenega premoženja.

10. Po ugotovitvi, da niti razlogi, ki jih uveljavlja predlagateljica, niti razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998, Uradni list RS, št. 76/2008 ; sklep Ustavnega sodišča št. Up-73/06 z dne 24. 11. 2006.