Jedro

Drži, na kar opozarja pritožnica, da pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 17. 12. 1993, na podlagi katere zahteva vpis lastninske pravice, v času sklenitve po tedaj veljavnih predpisih ni izpolnjevala pogojev za vpis, zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila. Tudi na podlagi sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, od tu ZZK-1) se vknjižba pravice dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (1. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1), enako določa tudi tudi Stvarnopravni zakonik (od tu SPZ) v 2. odst. 49. člena, ki je začel veljati 1. 1. 2003. Pogoji za vpis v zemljiško knjigo so se v vmesnem času res delno spremenili, in sicer z uveljavitvijo Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95, od tu ZZK). Vknjižba se je po določbah 21. in 22. člena ZZK lahko opravila tudi na podlagi zasebne listine, ki je morala vsebovati veljavni pravni temelj in na kateri je moral biti overjen podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha. Upoštevajoč prehodno določbo člena 136. ZZK je to lahko veljalo tudi za listine, izdane pred uveljavitvijo ZZK. Glede na to bi z uveljavitvijo ZZK res odpadel pravni interes upravičenke, da sicer v ustreznem postopku zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Vendar pritožnica napačno razloguje, da na to zaradi njene "pričakovalne pravice" uveljavitev SPZ in ZZK-1, ki sta ponovno postrožila pogoje za vpis, ne vpliva. Pričakovalna pravico se varuje kot pravica sama le, če je v času, ko se v takšno pričakovalno upravičenje poseže, le-to že bilo mogoče varovati z ustreznim zahtevkom. V času veljavnosti ZZK pa pritožnica še ni mogla predlagati vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, saj je bila po podatkih spisa preživljanka še živa. Njeno pričakovanje torej ne more imeti pravnega varstva po ZZK-1, ki v prehodnih določbah česa takega tudi ne ureja, enako tudi ne SPZ. Z uveljavitvijo SPZ in ZZK-1 odpade tudi pritožničin argument, da za tožbo, s katero bi lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, v času veljavnosti ZZK ni imela pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru udeleženca A. A. in razveljavilo sklep o vknjižbi lastninske pravice na nepremičninah parcel številka 1467/2, 1468/2, 1476 in 1276, vse k. o. D., na predlagateljico in na B. A., za vsakega do 1/2, ter dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi tega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti in vpis zaznambe zavrnitve vpisa.

Proti takšni odločitvi sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila predlagateljica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni in dovoli vpis lastninske pravice na navedenih parcelah na predlagateljico. Ne strinja se s stališčem sodišča, da se vpis lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju med predlagateljico in njeno materjo z dne 17. 12. 1993 ne dovoli, ker pogodba, ki je overjena, ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, ki se zahteva po SPZ in se je zahteval za vpis po starih predpisih tudi v času sklenitve pogodbe. Sklicuje se na mnenje prof. dr. Mihe Juharta, da je namreč z uveljavitvijo ZZK, ki je omilil pogoje za vknjižbo, takšna listina postala perfektna, saj je upravičenec izgubil pravni interes zahtevati izstavitev listine s tožbo, na kar kasnejša uveljavitev SPZ ne vpliva. Iz istega razloga je po pritožnikovem mnenju napačna tudi odločitev Okrajnega sodišča v Radovljici oziroma Višjega sodišča v Ljubljani, ki se nanaša na drugi del iste kmetije, in na katero se sklicuje izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Drži, na kar opozarja že sama pritožnica, da pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 17. 12. 1993, na podlagi katere zahteva vpis lastninske pravice, v času sklenitve po tedaj veljavnih predpisih ni izpolnjevala pogojev za vpis, zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila. Tudi na podlagi sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, od tu ZZK-1) se vknjižba pravice dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (1. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1), enako določa tudi tudi Stvarnopravni zakonik v 2. odst. 49. člena, ki je začel veljati 1. 1. 2003. Pogoji za vpis v zemljiško knjigo so se v vmesnem času res delno spremenili, in sicer z uveljavitvijo Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95, od tu ZZK). Vknjižba se je po določbah 21. in 22. člena ZZK lahko opravila tudi na podlagi zasebne listine, ki je morala vsebovati veljavni pravni temelj in na kateri je moral biti overjen podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha. Upoštevajoč prehodno določbo člena 136. ZZK je to lahko veljalo tudi za listine, izdane pred uveljavitvijo ZZK. Glede na to bi z uveljavitvijo ZZK res odpadel pravni interes upravičenke, da sicer v ustreznem postopku zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine (zemljiškoknjižnega dovolila). Vendar pritožnica napačno razloguje, da na to zaradi njene "pričakovalne pravice" uveljavitev SPZ in ZZK-1, ki sta ponovno postrožila pogoje za vpis, ne vpliva. Pričakovalna pravico se varuje kot pravica sama le, če je v času, ko se v takšno pričakovalno upravičenje poseže, le-to že bilo mogoče varovati z ustreznim zahtevkom (opomba 1). V času veljavnosti ZZK pa pritožnica še ni mogla predlagati vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, saj je bila po podatkih spisa preživljanka še živa. Njeno pričakovanje torej ne more imeti pravnega varstva po ZZK-1, ki v prehodnih določbah česa takega tudi ne ureja, enako tudi ne SPZ. Z uveljavitvijo SPZ in ZZK-1 odpade tudi pritožničin argument, da za tožbo, s katero bi lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, v času veljavnosti ZZK ni imela pravnega interesa.

Zemljiškoknjižno sodišče je torej pravilno ugotovilo, da listina, na podlagi katere je pritožnica predlagala vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, ne izpolnjuje pogojev po 1. točki 1. odst. 40. člena ZZK-1 in da torej pogoji za dovolitev vpisa po 2. točki 148. člena ZZK-1 niso podani. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit. Na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 je bilo zato treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep zemljiškoknjižnega sodnika in dovoliti izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Opomba 1: Splošno o pričakovalni pravici Vrenčur R., Pričakovalna pravica, PP št. 21/2001.Š...] "Za pričakovalno pravico gre, ko je pridobitev določene pravice (največkrat lastninske) že na taki stopnji (tako gotova), da predstavlja zavarovan pridobitni položaj (npr. položaj kupca, ki je kupil premično stvar s pridržkom lastninske pravice ter je predvsem od njegove volje odvisno ali bo postal lastnik stvari - če bo plačal kupnino v celoti). Pridobitev lastnine je torej v takšnem primeru odvisna le še od nastopa pogoja, na kar pa prodajalec več nima vpliva. Pričakovalna pravica je zato predstopnja pričakovane pravice (lastninske pravice) " Glej tudi 10. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št Up-77/04 z dne 11. 10. 2006. Za vire pojma pričakovalne pravice v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice glej prav tam, za ustavnosodne vire pa 9. točko navedene obrazložitve. Za dodatno opredelitev pojma in teoretične vire glej še 3. točko pritrdilnega ločenega mnenja sodnice mag. Marije Krisper Kramberger.