2. 11. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Cirila Gerčarja, Lukovica, na seji 2. novembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11 in 1/20), kolikor kategorizira javno pot "Vrhovlje − naselje" (odsek 735012) v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 309/25, k. o. Rafolče, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 3. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/20 – v nadaljevanju Odlok o spremembah Odloka), kolikor naj bi kategoriziral javno pot "Vrhovlje − naselje" (odsek 735012) v delu, ki poteka po zemljišču v njegovi lasti. Zatrjuje, da je Odlok o spremembah Odloka v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navaja, da Občina z njim ni sklenila nobenega pravnega posla za pridobitev zemljišča parc. št. 309/25, k. o. Rafolče, niti mu ni bilo zemljišče odvzeto v postopku razlastitve. Trdi, da je za to, da je Občina z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11 – v nadaljevanju Odlok) v 5. členu kategorizirala navedeno javno pot, ki deloma poteka po njegovem zemljišču, izvedel v letu 2015, ko je tudi poslal dopis Občini Lukovica (v nadaljevanju Občina). Prejel naj bi odgovor Občine, da bodo upoštevali njegovo vlogo in da bo izbris kategorizacije izveden s prvo naslednjo spremembo Odloka. Po večkratnem poizvedovanju na Občini naj bi šele julija 2020 dobil ustni odgovor, da njegovi zahtevi ni bilo ugodeno. Pobudnik navaja, da je ugotovil, da je Občina sprejela Odlok o spremembah Odloka, s katerim je bila sporna javna pot ponovno vključena v njegov 3. člen, čeprav je Občinski svet Občine že 27. 9. 2019 sprejel predlog tega odloka, ki spornega odseka javne poti ni vseboval. Trdi, da pobudo vlaga pravočasno, ker jo vlaga v roku enega leta, odkar je julija 2020 izvedel za sprejetje Odloka o spremembah Odloka.

2.Pobudnik v dopolnitvi pobude z dne 23. 11. 2020 navaja, da iz razlogov, navedenih v pobudi, izpodbija 3. člen Odloka o spremembah Odloka in 5. člen Odloka.

3.Po tretjem odstavku 24. člena ZUstS lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

4.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1] Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).[2]

5.Pobudnik je pobudo vložil 9. 11. 2020. Navaja, da je za kategorizacijo javne poti "Vrhovlje − naselje" (odsek 735012) v delu, ki poteka po zemljišču v njegovi lasti, določeno z Odlokom, izvedel v letu 2015. Pravočasnost pobude izrecno zatrjuje z vložitvijo pobude v roku enega leta, odkar je julija 2020 izvedel za sprejetje Odloka o spremembah Odloka. S tem se po vsebini sklicuje na subjektivni rok.

6.Pobudnik navaja, da izpodbija Odlok in Odlok o spremembah Odloka. Pravilno navaja, da je bila v 5. členu Odloka kategorizirana javno pot "Vrhovlje − naselje" (odsek 735012), zmotno pa meni, da je bila ta javna pot na novo določena (kategorizirana) z uveljavitvijo Odloka o spremembah Odloka. Odlok je začel veljati 8. 7. 2011.[3] Ta je v 5. členu pod zap. št. 2 med javnimi potmi v naseljih občine in med naselji določil javno pot "Vrhovlje − naselje" (odsek 735012). Na podlagi 3. člena Odloka o spremembah Odloka je bil spremenjen 5. člen Odloka, ki pa javne poti "Vrhovlje − naselje" (odsek 735012) ni določil drugače.[4] Ta javna pot je določena z enakimi podatki o cesti, odseku, začetku odseka, opisu, koncu odseka in dolžini, kot je bila določena že z Odlokom. Spremenjena določba, ki v določitev sporne javne poti po vsebini ni posegla, je postala sestavni del Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11 in 1/20 – v nadaljevanju Izpodbijani odlok). Glede na navedeno je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik izpodbija 5. člen Izpodbijanega odloka. Navedeno pa tudi pomeni, da pobudnik, ki sam navaja, da je za kategorizacijo sporne javne poti izvedel v letu 2015, pravočasnosti pobude ne more utemeljiti z zatrjevanjem, da je pobudo vložil v enem letu od takrat, ko je (julija 2020) izvedel za uveljavitev Odloka o spremembah Odloka. Pobuda tudi ni vložena v roku enega leta od uveljavitve Izpodbijanega odloka. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka ustavnosti in zakonitosti 5. člena Izpodbijanega odloka, kolikor kategorizira javno pot "Vrhovlje − naselje" (odsek 735012) v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 309/25, k. o. Rafolče, zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

[2]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.

[3]Člen 8 Odloka, ki je bil v Uradnem vestniku Občine Lukovica objavljen 7. 7. 2011, določa, da Odlok začne veljati naslednji dan po objavi.

[4]Člen 5 Odloka o spremembah Odloka, ki je bil Uradnem vestniku Občine Lukovica objavljen 26. 2. 2020, določa, da Odlok začne veljati osmi dan po objavi.