Jedro

Prvostopno sodišče je na podlagi mnenja IK II. stopnje utemeljeno zaključilo, da pri tožniku od 17.12.1990 obstaja 70 % telesna okvara.

Pri odločitvi o tem, od kdaj se mu invalidnina izplačuje, pa je kršilo materialno pravo, ko je prezrlo dejstvo, da je bil zahtevek vložen 4.12.1991 in je zato do izplačila upravičen od 1.7.1991, to je od prvega naslednjega dne po vložitvi zahtevka in še za 6 mesecev nazaj, kot to določa 73. člen ZPIZ (Ur. list RSR, št. 27/83 s spremembami).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: "1. Zahtevku tožnika M.J., da se mu prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro že od 17.12.1990 dalje in da se mu prizna višja stopnja telesne okvare se delno ugodi in se odločba toženca št. I-4.016.629 z dne 13.3.1993 razveljavi.

2. Tožniku se prizna pravica do invalidnine za 70 % telesno okvaro, nastalo 17.12.1990 zaradi posledic bolezni in se mu invalidnina izplačuje od 1.7.1991 dalje v naslednjih mesečnih zneskih: od 1.7.1991 dalje v znesku 501,20 SIT od 1.8.1991 dalje v znesku 550,80 SIT od 1.9.1991 dalje v znesku 578,40 SIT od 1.10.1991 dalje v znesku 644,60 SIT od 1.11.1991 dalje v znesku 753,50 SIT od 1.12.1991 dalje v znesku 840,10 SIT od 1.1.1992 dalje v znesku 1.244,40 SIT od 1.2.1992 dalje v znesku 1.402,40 SIT od 1.3.1992 dalje v znesku 1.668,90 SIT od 1.4.1992 dalje v znesku 1.812,40 SIT od 1.5.1992 dalje v znesku 2.097,00 SIT od 1.6.1992 dalje v znesku 2.172,50 SIT od 1.7.1992 dalje v znesku 2.305,00 SIT od 1.8.1992 dalje v znesku 2.321,00 SIT od 1.9.1992 dalje v znesku 2.407,00 SIT od 1.10.1992 dalje v znesku 2.546,70 SIT od 1.11.1992 dalje v znesku 2.653,60 SIT od 1.12.1992 dalje v znesku 2.852,60 SIT od 1.4.1993 dalje v znesku 2.989,53 SIT od 1.5.1993 dalje v znesku 2.896,86 SIT od 1.7.1993 dalje v znesku 2.873,68 SIT od 1.8.1993 dalje v znesku 2.951,27 SIT od 1.9.1993 dalje v znesku 3.045,72 SIT od 1.10.1993 dalje v znesku 3.100,54 SIT od 1.11.1993 dalje v znesku 3.196,65 SIT od 1.12.1993 dalje v znesku 3.266,98 SIT od 1.1.1994 dalje v znesku 3.646,58 SIT od 1.2.1994 dalje v znesku 3.735,30 SIT od 1.3.1994 dalje v znesku 3.817,47 SIT od 1.4.1994 dalje v znesku 3.844,19 SIT od 1.5.1994 dalje v znesku 3.913,39 SIT od 1.6.1994 dalje v znesku 3.948,61 SIT od 1.7.1994 dalje v znesku 4.003,89 SIT od 1.8.1994 dalje v znesku 4.103,99 SIT od 1.9.1994 dalje v znesku 4.247,62 SIT od 1.10.1994 dalje v znesku 4.430,27 SIT od 1.11.1994 dalje v znesku 4.518,88 SIT od 1.12.1994 dalje v znesku 4.627,33 SIT od 1.3.1995 dalje v znesku 4.728,54 SIT od 1.5.1995 dalje v znesku 4.807,82 SIT od 1.6.1995 dalje v znesku 4.685,98 SIT od 1.7.1995 dalje v znesku 4.798,03 SIT .

3. Zapadle zneske invalidnine je toženec tožniku dolžan izplačati v 8 dneh po pravnomočnosti te sodbe, v naprej dospevajoče zneske pa v mesečnih zneskih za nazaj, eventualne že izplačane zneske pa poračunati.

4. Kar zahteva tožnik več se kot neutemeljeno zavrne."

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugodilo zahtevku tožnika, da se mu prizna pravica do invalidnine za 70% telesno okvaro, nastalo 17.12.1990 zaradi posledic bolezni in odločilo, da se mu od 17.12.1990 dalje tudi izplačuje v določenih zneskih na mesec. Nadalje je odločilo, da je toženec zapadle zneske invalidnine tožniku dolžan izplačati v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe, v naprej dospevajoče zneske pa v mesečnih zneskih za nazaj z vsemi uskladitvami, eventuelne že plačane zneske pa poračunati.

Zoper sodbo se pritožuje toženec iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da odločitev sodišča, da se tožniku invalidnina za 70% telesno okvaro izplačuje od 17.12. 1990 dalje, ni pravilna. Pri odločitvi je bilo prezrto dejstvo, da je tožnik preko lečečega zdravnika začel postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja 4.12.1991, ko je toženec prejel izpolnjen obrazec št. 3 z vso pripadajočo medicinsko dokumentacijo. Po določbi 73. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS, št. 27/83 s spremembami) v zvezi z določbo 293. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 12/92, 5/94) se invalidnina za telesno okvaro izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Torej ni pravne podlage za odločitev, da se tožniku invalidnina za 70 % telesno okvaro izplačuje od 17.12. 1990 dalje, to je od dneva nastanka telesne okvare. Nadalje toženec opozarja, da v izreku sodbe manjka znesek invalidnine za mesec december 1993. Predlaga, da se izpodbijana sodba kot nezakonita odpravi.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve, v mejah pritožbenega razloga, pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopno sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava glede izplačevanja invalidnine in je uveljavljani pritožbeni razlog podan.

Prav ima pritožba, da je tožnikov lečeči zdravnik vložil zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja 4.12.1991. Z odločbo št. I-4.016.629 z dne 31.3.1993 je toženec tožniku priznal pravico do denarnega nadomestila za 60% telesno okvaro od 22.11.1991 dalje in za 70 % telesno okvaro od 6.1.1993 dalje. Pri svoji odločitvi je toženec upošteval mnenje IK II. stopnje z dne 6.1.1993. Zoper omenjeno odločbo je tožnik uveljavljal sodno varstvo pravic z utemeljitvijo, da sta obe ugotovljeni telesni okvari pri njem nastali že v decembru 1990, ko je bil operiran in da pri njem obstaja telesna okvara 3. stopnje. IK II. stopnje je na zahtevo sodišča dvakrat podala dopolnilno mnenje o datumu nastanka telesne okvare, kot tudi o stopnji telesne okvare. Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pri svoji odločitvi utemeljeno upoštevalo dopolnilno mnenje IK II. stopnje z dne 7.3.1995. IK II. stopnje je na podlagi temeljite proučitve vse razpoložljive medicinske dokumentacije, tudi novejše, s katero 6.1.1993 ni razpolagala, podala mnenje, da pri tožniku obstajata dve telesni okvari od 17.12.1990 dalje in sicer 60% zaradi okvare pljučne funkcije (poglavje V,A, tč. 1.a Seznama TO po SaS) in 40% zaradi motenj cirkulacije v desni spodnji okončini (poglavje VII,B, tč. 17) in da znaša skupni odstotek TO od 17.12.1990 dalje 70 (60+10). Nadalje je komisija podala mnenje, da so vzrok skupne telesne okvare posledice komplikacij po operaciji, ki je bila potrebna zaradi bolezni.

Pritožba ne osporava odločitve prvostopnega sodišča, da pri tožniku obe ugotovljeni telesni okvari obstajata že od 17.12. 1990 dalje in da znaša skupni odstotek obeh telesnih okvar 70 %. Osporava le odločitev glede pričetka izplačevanja invalidnine za telesno okvaro.

Pritožba utemeljeno opozarja na določbo 293. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 12/92 s spremembami), ki velja od 1.4.1992 dalje. Po 1. odstavku cit. člena se v postopku za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki se je začel do 31.3.1990, uporabljajo predpisi, ki so veljali do navedenega dne. Po 2. odstavku cit. člena pa se v primerih iz prejšnjega odstavka pravice na podlagi invalidnosti določijo po predpisih, veljavnih na dan nastanka invalidnosti. Ker se je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začel 4.12.1991, kar med strankama tudi ni sporno, je potrebno upoštevati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS, št. 27/83 s spremembami), ki je veljal do konca marca 1992. 73. člen tega zakona nedvoumno in jasno določa, da se denarno nadomestilo za telesno okvaro (po sedaj veljavnem zakonu je to invalidnina) izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Upoštevajoč omenjeno določbo 73. člena zakona je tožnik upravičen do izplačila invalidnine ne od 17.12.1990, temveč od 1.7.1991. Zato je pritožbeno sodišče, v skladu z določbo 4. točke 373. člena ZPP, izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka. Pri tem je sodišče tudi upoštevalo utemeljeno opozorilo toženca, da je v izreku sodbe prvostopnega sodišča izpadel znesek invalidnine za mesec december 1993, ki znaša 3.266,98 SIT. Izrek izpodbijane sodbe pod tč.I je bilo potrebno spremeniti tudi zaradi tega, da je že iz samega izreka jasno razvidno, kaj je tožnik uveljavljal. Uveljavljal je ne le priznanje pravica do invalidnine za obe TO že od 17.12.1990 dalje, ampak tudi višjo stopnjo telesne okvare. Ker pa prvostopno sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo določbe 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. list RS, št. 19/94) in ni razveljavilo odločbe toženca št. I-4.016.629 z dne 31.3.1993, je to storilo pritožbeno sodišče, kot je to razvidno iz izreka sodbe pod I.