Jedro

Dokaze iz drugih prekrškovnih spisov oziroma postopkov, na katere se v zahtevi za sodno varstvo sklicuje storilec, je potrebno formalno (t.j. z ustreznim sklepom procesnega vodstva) prenesti v aktualni spis, če sodišče prve stopnje šteje, da so ti dokazi relevantni in jih uporabi pri odločanju. V nasprotnem primeru sodbe v pritožbenem postopku namreč ni mogoče preizkusiti. Čeprav pritožbeno sodišče v ZSV zadevah o pritožbenem razlogu zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne odloča, mora imeti vpogled v dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odločanju, saj mora v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti skladno s 159. členom ZP-1 med drugim preveriti, ali se sodba opira na nedovoljen dokaz, in ali ima sodba razloge oziroma so ti razumljivi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo in spremenilo plačilni nalog Finančne uprave RS tako, da je storilcu namesto globe v znesku 600,00 EUR izreklo globo v znesku 40,00 EUR. V preostalem je storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, s katerim je prekrškovni organ storilcu očital, da kot odgovorna oseba pravne osebe A. d.o.o. v zakonsko predpisanem roku davčnemu organu ni predložil obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje storilec zaradi pomembnejših kršitev postopka, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve Zakona o prekrških (ZP-1). Navaja, da nikoli ni bil direktor družbe A. d.o.o., niti s to družbo nima nobene povezave, ampak je žrtev kaznivih dejanj zlorabe položaja in goljufije v zvezi s ponarejanjem listin. Pojasnjuje, da je septembra 2020 poskušal najti zaposlitev v Sloveniji, pri čemer je posredoval B. B., kateremu je za namen zaposlitve v Sloveniji izročil svoje dokumente. Zaposlitve ni dobil in tudi dokumentov kljub svoji zahtevi ni dobil vrnjenih. Ker sumi, da je B. B. zlorabil njegove osebne podatke in dokumente, je zoper njega in druge neznane osebe vložil prijavo na Kantonalno tožilstvo v Zenici (BiH9, dne 23. 6. 2021 pa je vložil tudi kazensko ovadbo pri Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru. Smatra, da je v povezavi s to ovadbo dne 7. 11. 2023 prejel vabilo Okrajnega sodišča v Ljubljani, da se zglasi na glavno obravnavo kot priča. Iz teh razlogov je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo, da je odgovorna oseba pravne osebe A. d.o.o. in da je odgovoren za prekršek, pri čemer v izpodbijani sodbi ni z gotovostjo pojasnilo razlogov za takšno odločitev, glede na v zahtevi za sodno varstvo zatrjevana dejstva o vložitvi kazenske ovadbe in teku kazenskega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da naj bi ob upoštevanju točke 3 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pri odločanju v dokazne namene vpogledalo in prebralo med drugim naslednje: dopis storilca z dne 29. 11. 2022, fotokopijo potnega lista storilca B 1..., izdanega v MUP ZDK v Z., garancijsko pismo z dne 30. 10. 2020, kazensko ovadbo z dne 26. 3. 2021, obvestilo PU Maribor, Sektorja kriminalistične policije z dne 3. 6. 2021, kazensko ovadbo, podano na Zeničko-dobojski kanton v Zenici z dne 22. 2. 2021, obvestilo Zeničko-dobojskega kantona z dne 20. 6. 2022 in USB ključek z dokazi, predložen s strani storilca. Ničesar od navedenega v spisu ZSV 835/2021 in v priloženem spisu prekrškovnega organa ni! V tem delu so razlogi izpodbijane sodbe nerazumljivi in jih ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da je potrebno dokaze iz drugih prekrškovnih spisov oziroma postopkov, na katere se v zahtevi za sodno varstvo sklicuje storilec, formalno (t.j. z ustreznim sklepom procesnega vodstva) prenesti v aktualni spis, če sodišče prve stopnje šteje, da so ti dokazi relevantni in jih uporabi pri odločanju. V nasprotnem primeru sodbe v pritožbenem postopku namreč ni mogoče preizkusiti. Čeprav pritožbeno sodišče v ZSV zadevah o pritožbenem razlogu zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne odloča, mora imeti vpogled v dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odločanju, saj mora v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti skladno s 159. členom ZP-1 med drugim preveriti, ali se sodba opira na nedovoljen dokaz, in ali ima sodba razloge oziroma so ti razumljivi.

5. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec v zahtevi za sodno varstvo izrecno predlagal, da sodišče od Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru pridobi podatke o kazenski ovadbi, ki jo je vložil 26. 3. 2021, in o tem, ali poteka preiskava in proti komu ter ali je bil kdo obtožen zaradi kaznivih dejanj, saj sam o tem nima informacij. Sodišče prve stopnje tega predlaganega dokaza ni izvedlo, prav tako v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni pojasnilo, zakaj se za to ni odločilo. Navedeno prav tako predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu. Gre namreč za odločilno okoliščino, saj storilca v primeru, če se je ali se bo v kazenskem postopku izkazalo, da so bili njegovi osebni podatki zlorabljeni in v družbo A. d.o.o. kot direktor (in lastnik) dejansko ni vstopil on sam, ampak z zlorabo njegovih podatkov nekdo drug (kar v obravnavani zadevi vseskozi zatrjuje), ni mogoče spoznati za odgovornega za prekršek, ki se mu očita. Prav tako ob poklonitvi vere izpovedbam priče B. B. manjka obrazložitev, zakaj je sodišče prve stopnje izjave te priče štelo kot verodostojne kljub dejstvu, da je storilec zoper to pričo vložil kazensko ovadbo, ker naj bi zlorabila njegove podatke.

6. Pritožbeno sodišče navedenih kršitev po naravi stvari ne more odpraviti samo, zato zadevo skladno s petim odstavkom 163. člena ZP-1 vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje, v okviru katerega bo moralo sodišče preveriti storilčeve navedbe glede vložene kazenske ovadbe na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru in o stanju kazenskega postopka v tej zadevi. Prav tako bo moralo sodišče prve stopnje preveriti novo dejstvo o kazenskem postopku na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kamor je bil storilec vabljen kot priča, o čemer je dokazilo priložil pritožbi, datum dokumenta Okrajnega sodišča v Ljubljani pa sam po sebi izkazuje, da tega dokaza ni mogel predložiti prej. Ob tem bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi drugi in tretji odstavek 76. člena ZP-1, skladno s katerim prekrškovno sodišče o obstoju kaznivega dejanja ne more odločati samo kot o predhodnem vprašanju, hkrati pa je glede tega vprašanja vezano na pravnomočno sodbo sodišča, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja. Če se je ali se bo v kazenskem postopku izkazalo, da je prišlo do vpisa storilca kot edinega družbenika in direktorja podjetja A. d.o.o. v sodni register v posledici kaznivega dejanja in bo tisti, ki je to dejanje storil, v kazenskem postopku obsojen, storilca v obravnavani zadevi ni oziroma ne bo mogoče spoznati za odgovornega za prekršek, ki se mu očita, in to ne glede na to, da je sodnem oziroma poslovnem registru formalno vpisan kot odgovorna oseba gospodarske družbe, saj mu v tem primeru ne bo mogoče očitati niti nezavestne malomarnosti (od nikogar ni mogoče zahtevati, da bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih moral in mogel zavedati, da je žrtev kaznivega dejanja). Če se v kazenskem postopku to ne bo izkazalo, pa bo moralo sodišče prve stopnje vse dokaze v obravnavani zadevi ponovno pretresti in v okviru proste presoje dokazov ustrezno ovrednotiti tudi razloge za odločitev državnega tožilca oziroma kazenskega sodišča.