Jedro

Zgolj okoliščina, da je predsednica senata v obravnavani zadevi, hkrati sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, ki bo odločalo o pritožbi zoper njene odločitve, ne more že sama po sebi vzbujati dvoma v videz nepristranskosti pritožbenega sodišča kot celote. Pri tem je potrebno upoštevati, da so višji sodniki pri odločanju o pritožbi vezani na Ustavo in zakone.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je v teku kazenski postopek zoper obdolženko D. K. zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po petem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Sodišče je zoper obdolženko odredilo pripor iz razloga po drugem odstavku 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

2. Zagovornik obdolženke je hkrati s pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora z dne 6. 11. 2018, predlagal prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče. V predlogu za prenos pristojnosti zatrjuje, da je predsednica senata, ki sodi v tej zadevi na prvi stopnji, hkrati sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, pri čemer sodi tudi v senatih omenjenega sodišča. Meni, da o pritožbi zoper sklep o priporu ne morejo odločati sodniki istega pritožbenega sodišča, na katerem je zaposlena tudi predsednica senata, ki je v obravnavani zadevi izdala izpodbijani sklep. Zaključuje, da bi odločanje pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru krnilo videz nepristranskosti. Glede na navedeno predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče. 3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

4. V obravnavani zadevi predlagatelj zatrjuje, da okoliščina, da je predsednica senata sodišča prve stopnje hkrati sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, lahko vzbuja dvom v videz nepristranskosti preostalih sodnikov pritožbenega sodišča. S takšnim stališčem se ni mogoče strinjati. Pomemben element pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP in prvega odstavka 23. člena Ustave RS je tudi zahteva, da se mora nepristranskost sojenja odražati navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki se kaže v zaupanju, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti in v primeru kazenskih postopkov pri obdolžencih. Za presojo videza nepristranskosti je odločilno, ali so v konkretnem primeru podane takšne okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarile upravičen dvom o nepristranskost kateregakoli sodnika tega sodišča. 5. Zgolj okoliščina, da je predsednica senata v obravnavani zadevi, hkrati sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, ki bo odločalo o pritožbi zoper njene odločitve, ne more že sama po sebi vzbujati dvoma v videz nepristranskosti pritožbenega sodišča kot celote. Pri tem je potrebno upoštevati, da so višji sodniki pri odločanju o pritožbi vezani na Ustavo in zakone. Nenazadnje pa je potrebno opozoriti, da po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča1 zgolj običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče, zato je predlog zavrnilo.

1 Sklepi Vrhovnega sodišča RS I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 21870/2014 z dne 27. 11. 2014, I Kr 12015/2014 z dne 11. 12. 2014 in I Kr 93774/2010 z dne 31. 5. 2018.