Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor s pravnomočno odločbo št. 06122-61/2009/5 z dne 9. 2. 2009 ustavil gradnjo, dokler si tožnica ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja, in da je tožnica 7. 7. 2010 zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja z dne 28. 10. 2008. Upravni organ v odločbi še ugotavlja, da tožnica ni plačala nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki ji je bilo odmerjeno po uradni dolžnosti z odločbo z dne 12. 12. 2012, kar je eden od razlogov za zavrnitev njenega zahtevka.

Spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti. Navedeno je razumljivo, saj je treba zaradi spremembe lokacijskih pogojev (npr. odmikov objekta) ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko hišo na zemljišču parc. št. 2293 in 2294 k.o. ...

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da se zahteva nanaša na spremembo gradbenega dovoljenja št. 351-57/2008/G-08/51 z dne 28. 10. 2008, s katerim je bila tožnici dovoljena rekonstrukcija, dozidava in nadzidava stanovanjskega objekta. Upravni organ je zahtevano spremembo zavrnil, saj ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) glede skladnosti projekta (PGD) z Odlokom o ureditvenem načrtu Simonov zaliv v Izoli (Uradne objave, št. 39/89 in naslednji, v nadaljevanju UN). V projektu je namreč JV vogal objekta prikazan bližje parcelni meji, kot je dopustno v skladu z 10. členom UN (manj kot 2 m). Poleg tega ni izpolnjen niti pogoj iz 5. točke istega člena ZGO-1, saj tožnica ni plačala nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil. Med drugim je poudaril, da je tožnica med postopkom vlogo večkrat dopolnjevala in spreminjala, nazadnje v septembru 2012. Drži, da iz teh dopolnitev PGD ne izhaja, da bi bila sprememba gradbenega dovoljenja zahtevana tudi v zvezi z JZ vogalom objekta (ta naj bi bil po ugotovitvah prvostopenjskega organa glede na podatke PGD od parcelne meje z zemljiščem parc. št. 2296 k.o. ... odmaknjen 1,55 m), kljub temu pa zahtevi ni mogoče ugoditi. Ta namreč obsega tudi spremembo zaradi izvedbe vkopanega zalogovnika meteorne vode pod zunanjo teraso na Z strani objekta in dodatno temeljenje terase. Po PGD pa je odmik temeljev – opornih zidov okoli zalogovnika vode na JZ, ki dejansko predstavljajo dozidavo kleti, 0,47 m, kar je manj od predpisanega v 10. členu UN. Da so temelji glede na lego terase zamaknjeni proti meji s parc. št. 2296 k.o. ..., je natančneje razvidno iz prikazov Načrt: Tloris temeljev, Tloris pritličja in Tloris 1. nadstropja. Pri tem ni relevantno, da naj bi bili temelji – oporni zidovi v celoti vkopani. Ker se s tem spreminjajo lokacijski pogoji, je treba glede na drugi odstavek 73. člena ZGO-1 izdati novo in ne spremenjeno gradbeno dovoljenje.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je v prvostopenjski odločbi napačno ugotovljeno, da naj bi bil odmik JZ vogala objekta od parcelne meje manj kot 2 m. Prvostopenjski organ namreč navedeno utemeljuje s prikazi PGD za osnovno gradbeno dovoljenje, ki po mnenju tožnice pri odločanju za spremembo gradbenega dovoljenja ni relevantno, sploh ker ta vogal objekta ni predmet spremembe. Poleg tega upravni organ v ponovljenem postopku ni ugotavljal, ali se sprememba gradbenega dovoljenja nanaša na del objekta, ki je bil z osnovnim gradbenim dovoljenjem rekonstruiran, kar mu je naložilo Upravno sodišče v sodbi I U 1113/2011 z dne 26. 1. 2012. Navedeno pomeni kršitev četrtega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prvostopenjska odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, s čimer je bila kršena pravica iz 22., drugega odstavka 14., 15., 25. in 33. člena Ustave.

Ne strinja se s stališči pritožbenega organa in poudarja, da so bili vsi gradbeni posegi narejeni na podlagi gradbenega dovoljenja, stališče o prikazanem manjšem odmiku objekta od parcelne meje v grafičnem prikazu PGD iz septembra 2012 pa je zmotno. Zmotna je tudi ugotovitev, da odmiki temeljev pod teraso okoli zalogovnika predstavljajo dozidavo kleti, saj so zunanja terasa, zalogovnik in vsi podporni zidovi ter ograje del zunanje ureditve. Vsi elementi zunanje ureditve so ločeni od objekta in so na terenu delno ali povsem vkopani. Prav tako je podporni zid konstrukcijsko ločen od hiše. Po njenem prepričanju se oporni zidovi glede na 11. c člen UN lahko postavljajo vse do parcelne meje, saj o tem UN ne določa ničesar. Skladno z določbami Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje z dne 1. 3. 2013 pa za sporne zidove sploh ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Pritožbeni organ je prekoračil svoja pooblastila, saj ni presodil dejanskega stanja v okviru pritožbenih navedb, ki se nanašajo le na zmotno ugotovitev glede lege JZ vogala objekta.

Predlaga naj sodišče odpravi upravna akta obeh stopenj, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se ne strinja s tožbenim stališčem, kar bo razvidno tudi iz nadaljevanja, da prvostopenjska odločba ni obrazložena, saj so v njej navedene okoliščine, zaradi katerih je prvostopenjski organ štel, da za izdajo gradbenega dovoljenja nista izpolnjena pogoja iz 1. in 5. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Če se tožnica s temi razlogi ne strinja, to ne pomeni kršitve pravil upravnega postopka, niti kršitve ustavnih pravic, na katere se sklicuje.

Po 5. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti tudi, ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti. Navedeno določbo je treba upoštevati tudi v postopku za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja, kakršen je obravnavani, na kar kaže šesti odstavek 157. člena ZGO-1. Po tej določbi se v primeru, če investitor vloži zahtevo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zaradi nedovoljene gradnje, njegova zahteva zavrne, če pred izdajo gradbenega dovoljenja ne predloži potrdila o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor s pravnomočno odločbo št. 06122-61/2009/5 z dne 9. 2. 2009 ustavil gradnjo, dokler si tožnica ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja, in da je tožnica 7. 7. 2010 zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja z dne 28. 10. 2008. Upravni organ v odločbi še ugotavlja, da tožnica ni plačala nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki ji je bilo odmerjeno po uradni dolžnosti z odločbo z dne 12. 12. 2012, kar je eden od razlogov za zavrnitev njenega zahtevka.

Tožnica omenjenih dejstev in razloga za zavrnitev zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja v tožbi ne izpodbija, že navedeno pa zadostuje za izdajo izpodbijane zavrnilne odločbe. Sodišče zato le dodaja, da je tožnica v pritožbi zoper prvostopenjsko zavrnilno odločbo sicer navedla, da je zoper odločbo o nadomestilu z dne 12. 12. 2012 vložila pritožbo in da je zato argument o neizpolnjevanju pogoja iz 5. točke 66. člena ZGO-1 nesmiseln. Vendar pa navedeno po presoji sodišča le potrjuje, da omenjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja res ni bila izpolnjena. Povedano drugače: tožnica bi zaradi potreb tega postopka morala plačati nadomestilo, v primeru uspešne pritožbe pa zahtevati njegovo vračilo. Upravni organ v postopku izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja namreč nima podlage za spregled omenjenega zakonskega pogoja.

Ker je obveznost plačila nadomestila nastopila z odločbo z dne 12. 12. 2012, to je po izdaji sodbe tega sodišča I U 1113/2011 z dne 26. 1. 2012, s katero je bila obravnavana zadeva tedaj vrnjena v ponovni postopek, in je torej šele v tem postopku postala okoliščina o neplačani dajatvi razlog za zavrnitev zahtevka, se sodišče ni ukvarjalo s tožbenimi očitki, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogoja iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 in na to, da upravni organ v ponovljenem postopku ni ravnal v skladu s stališči omenjene sodbe. Navedene trditve namreč ne bi mogle vplivati na drugačno presojo glede zakonitosti izpodbijane zavrnilne odločbe.

Poleg tega po presoji sodišča v zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja niti z vidika drugega odstavka 73. člena ZGO-1. Ta določa, da če se po izdaji izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja.

Iz navedenega izhaja, da se morajo spremembe nanašati na objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pri čemer spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti. Navedeno je razumljivo, saj je treba zaradi spremembe lokacijskih pogojev (npr. odmikov objekta) ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom.

Kot izhaja iz obrazložitve prvostopenjske odločbe in v zadevi ni sporno, je bila z gradbenim dovoljenjem z dne 28. 10. 2008 dovoljena odstranitev dela objekta na ..., rekonstrukcija ohranjenega dela kletne etaže in njena dozidava ter nato nadzidava celotne kletne etaže s pritličjem in dvema nadstropjema, v stavbi pa predvidena ureditev treh stanovanjskih enot. Navedeno ugotavlja sodišče tudi po vpogledu v omenjeno gradbeno dovoljenje, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih. Prav tako ni sporen obseg sprememb, na katere se nanaša tožničina zahteva in ki jih v svoji odločbi povzema tudi drugostopenjski organ, poleg ostalega tudi izvedba vkopanega zalogovnika meteorne vode pod zunanjo teraso na Z strani objekta, dodatno temeljenje terase in dodatna utrditev slabega terena z opornimi zidovi. Iz upravnih spisov izhaja, da so te spremembe navedene v tekstualnem delu vodilne mape iz septembra 2012 (točka 0.8.1.), kjer so oporni zidovi proti cesti na Z in J strani parcele predvideni v sklopu zunanje ureditve.

Navedeno pa pomeni, da se predlagane spremembe ne nanašajo le na omenjeni tristanovanjski objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ampak tudi na šele predvideni zalogovnik ter na predvidene oz. dodatne oporne zidove, torej na objekte, z gradnjo katerih se obravnavano gradbeno dovoljenje v izreku izrecno ni in se niti ni moglo ukvarjati, saj so predvideni šele s spremembami. To pomeni, da je bila v zadevi zahtevana sprememba gradbenega dovoljenja preko obsega, ki ga dopušča ta institut. S tem v zvezi se sodišče ne strinja s tožbenim stališčem, da sodijo zalogovnik in oporni zidovi v t.i. zunanjo ureditev in da se jih obravnava zgolj kot element urejanja okolice. Pod pojem zunanje ureditve namreč sodijo dela, ki ne pomenijo gradnje objekta (npr. urejanje utrjenih in zelenih površin), v nasprotnem primeru pa mora biti tak objekt, tudi če je z vidika glavnega objekta umeščen med njegovo „zunanjo ureditev“, izrecno opredeljen. Tako so npr. oporni zidovi gradbeni inženirski objekti v smislu 1.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in s tem objekti (1. točka prvega odstavka istega člena), za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje (in šele nato njegovo morebitno spremembo), razen če so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za gradnjo brez gradbenega dovoljenja (3. in 3. a člen ZGO-1). Da bi bila z gradbenim dovoljenjem z dne 28. 10. 2008 predvidena gradnja zalogovnika in opornih zidov v sklopu zunanje ureditve, tožnica ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz III./4. točke izreka gradbenega dovoljenja. Kolikor pa meni, da za zalogovnik in oporne zidove gradbeno dovoljenje sploh ni potrebno, pa je tudi v tem pogledu njena zahteva, naj se gradbeno dovoljenje vseeno spremeni, neutemeljena.

Ker preostale tožbene navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). O zadevi je odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (neplačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora), med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).