Jedro

Po načelu kontradiktornosti mora sodišče pred sprejemom odločitve obravnavati vse vloge strank.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom N 28/2019 z dne 29. 5. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo: ″I. Nepravdni postopek zaradi delitve skupnega premoženja se prekine. II. Nasprotnega udeleženca se napoti, da v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa zoper predlagateljico vloži tožbo na ugotovitev: a) da spadajo v skupno premoženje: - nepremičnini ID znak: parcela... in parcela ..., ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo skupaj z gospodarskim poslopjem, vrtom, sadovnjakom in travnikom na naslovu ..., - premičnine (stanovanjska oprema, naprave in orodje), ki se nahajajo v objektih na naslovu ...; b) da prihranki pri ... v skupnem znesku 64.627,83 EUR ne predstavljajo skupnega premoženja, ampak posebno premoženje nasprotnega udeleženca; c) višjega deleža na skupnem premoženju.″ S tem sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek in na pravdo napotilo nasprotnega udeleženca, saj je štelo njegovo pravico za manj verjetno (9. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da nasprotni udeleženec na novo trditve predlagateljice v njeni vlogi z dne 12. 3. 2020 ni odgovoril in so ostale neprerekane in je sodišče prve stopnje zaradi teh neprerekanih dejstev odločilo kot izhaja iz izreka pod točko II.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščencu. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP-1. V pritožbi navaja, da je nasprotni udeleženec pripravljalno vlogo predlagateljice, na katero se sodišče sklicuje, da nanjo ni odgovoril, prejel 11. 5. 2020, sodišče pa je izpodbijani sklep izdalo dne 29. 5. 2020. Mnenja je, da je to vlogo podal pravočasno in ker je sodišče prve stopnje ni obravnavalo, je s tem storilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka: Procesni roki namreč zaradi ukrepov in odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS iz razlogov po 1. členu Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (-ZZUSUDJZ) do 1. 6. 2020 niso tekli, ker mu je sodišče na naroku za glavno obravnavo dodelilo 30-dnevni rok, da odgovori na vlogo nasprotne udeleženke, mu je zato sodišče prve stopnje odvzelo možnost dostopa na sodišče. Ker sodišče ni dovolilo nasprotnemu udeležencu, da poda novo vlog oziroma je ni upoštevalo, je povsem napačno uporabilo domnevno o neprerekanih dejstvih. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pred odločitvijo upoštevati tudi njegovo vlogo, katero je pravočasno podal sodišču in sicer dne 22. 6. 2020. Predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi, predlagateljici pa se naloži povrnitev njegovih pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz poteka dosedanjega nepravdnega postopka izhaja, da sta do prvega naroka za glavno obravnavo vložila udeleženca tega nepravdnega postopka po eno vlogo in sicer predlagateljica predlog, nasprotni udeleženec pa odgovor na predlog zaradi razdelitve skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je nato na naroku dne 21. 2. 2020 sklenilo, da se predlagateljičini pooblaščenki dodeli 30-dnevni rok za novo pripravljalno vlogo, nato bo sodišče vročilo to vlogo pooblaščencu nasprotnega udeleženca, ki lahko prav tako v roku 30 dni poda ugovor na to vlogo. Predlagateljica je nato dne 13. 3. 2020 vložila pripravljalno vlogo, katero je sodišče prve stopnje vročilo pooblaščencu nasprotnega udeleženca, ki jo je prejel dne 11. 5. 2020. Sodišče prve stopnje pa je nato že 29. 5. 2020 izdalo sedaj izpodbijani sklep in je s tem kršilo svoj dani pouk iz naroka za glavno obravnavo, da bo tudi nasprotni udeleženec imel možnost odgovoriti na vlogo predlagateljice. Nasproti udeleženec je nato dne 22. 6. 2020 na sodišče vložil pripravljalno vlogo s katero je odgovoril na nadaljnje navedbe predlagateljice, katero pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker je že prej izdalo sedaj izpodbijani sklep. Pritožnik zato pravilno pritožbeno očita, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo domnevno o nespornosti določenih dejstev in je na podlagi teh gradilo svojo odločitev o napotitvi na pravdo. Sodišče prve stopnje bi glede na pravni pouk o 30-dnevnem roku in glede na to, da so procesni roki ponovno pričeli teči s 1. 6. 2020, moralo upoštevati tudi vlogo nasprotnega udeleženca in šele nato izdati sklep, pri čemer bi moralo upoštevati vso trditveno podlago obeh strank tega nepravdnega postopka.

6. Ker je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopa iz 8. točke drugega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP-1, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek.

7. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevati vso procesno gradivo, katerega sta do sedaj v spis predložili stranki tega postopka in šele nato izdati ustrezen sklep (člen 362 ZPP).

8. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP-1 pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP-1).