Jedro

Načelo hitrosti postopka zavarovanja ni samo samo sebi namen. Namenjeno je varstvu upnikovega položaja. S takojšnjo zavrnitvijo predloga, kadar sodišče dvomi o verjetnosti izkazanosti tožnikovih trditev, ne da bi pred tem (vsaj) vzpostavilo kontradiktornost (in počakalo na trditve tožene stranke), sodišče upnikovega položaja v ničemer ne zavaruje.

Čeprav je tožnik po mnenju pritožbenega sodišča torej verjetno izkazal potrebne predpostavke za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče ne more samo ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe, za kar se zmotno zavzema pritožba. Če bi o izdaji prvič odločalo pritožbeno sodišče, bi namreč s tem onemogočilo ugovorni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik v zavarovanje svoje nedenarne terjatve predlagal, da se toženki prepove odtujitev in obremenitev v izreku navedenih nepremičnin, ki so predmet tožbenega zahtevka za vrnitev darila, danega med zakonsko zvezo, ter da se ta prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ2 . Predlaga spremembo z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe in plačilom stroškov postopka z zamudnimi obrestmi, podrejeno razveljavitev. Po pritožbenem mnenju verjetnost terjatve izhaja iz tožbenih navedb in predlaganih dokazov. Zmotno je naziranje sodišča, da tožnik ni izkazal verjetnosti terjatve, ker ni podal trditev o kavzi darilne pogodbe. Tožbeni zahtevek je opiral na drugi odstavek 84. člena ZZZDR3 , sedaj drugi odstavek 110. člena DZ4 . Z darilno pogodbo, opr. št. SV 216/18, sklenjeno 16. 5. 2018 pred notarko, je tožnik toženki - svoji tedanji ženi, podaril svoje posebno premoženje, pridobljeno od očeta, vključno s parcelno številko 195 k.o. X., na kateri stoji stanovanjska stavba, ki je tožnikova domača hiša. Toženka je bila s strani notarke seznanjena, da ne gre za običajno darilo in opozorjena na zakonsko možnost vračanja neobičajnih daril med zakoncema. Zakonska zveza, sklenjena ...2008 na Slovaškem, je bila razvezana 10. 10. 2024. Za darilo, dano toženki na njeno prigovarjanje 10 let po sklenitvi zakonske zveze, ni bilo drugih motivov kakor vera v iskreno in pristno čustveno povezanost med zakoncema. Darilo ni sorazmerno premoženjskemu stanju darovalca. Verjetnost terjatve je izkazana. Izpolnjeni so tudi drugi pogoji in 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe. Sodišče je nepravilno uporabilo sodno prakso. Ni upoštevalo konkretno navedenih okoliščin obravnavanega primera. Pravdni stranki v času zakonske zveze nista ustvarili skupnega premoženja. Živeli sta v tožnikovi domači hiši, ki jo je vzdrževal in jo še vedno vzdržuje tožnik. Toženka je tuja državljanka, brez zaposlitve. Že v letu 2024 je za več mesecev odšla domov na Slovaško. Po razvezi jo na Slovenijo nič več ne veže. Obstaja velika nevarnost, da bo podarjene nepremičnine prodala, si kupila drugo nepremičnino ali z denarjem odšla na Slovaško. Z izdajo začasne odredbe ji ne bi nastala nobena škoda, saj bi do pravnomočnosti zaključka pravde ostala lastnica. S prodajo nepremičnin bi na drugi strani tožniku nastala znatna škoda, saj ji je podaril nepremičnine, ki so bile njegovo posebno premoženje, torej bi ostal brez vsega, tudi brez strehe nad glavo.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Predmet tožbenega zahtevka je nedenarna terjatev: vrnitev darila, danega zakoncu med zakonsko zvezo, ki po tožbenih trditvah ni v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca (drugi odstavek 110. člena DZ). Sodišče je predlog zavrnilo po ugotovitvi, da tožnik ni izkazal že prvega pogoja za izdajo začasne odredbe iz 272. člena ZIZ - verjetnosti terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Ocenilo je, da tožnik ni ustrezno zatrjeval specifične neobičajno obarvane kavze darilne pogodbe med zakoncema, ki edina utemeljuje preklic darila zaradi razveze zakonske zveze, to je kavze, po kateri je poglavitni nagib za darilo vera v dosmrtno skupno življenje in ne morebitne druge "primesi", to je materialni, racionalni ali ekonomski motivi.

5.Pritožnik se s takim izhodiščem ne strinja, pritrjuje pa mu tudi pritožbeno sodišče.

6.Dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe je drugačen od standarda v glavnem postopku. V postopku zavarovanje se odloča s stopnjo verjetnosti. Gre za najnižjo stopnjo skladnosti predstave z dejstvi. Podana je, ko je argumentov za nek sklop več kot tistih, ki kažejo nasprotno. O predlogu za izdajo začasne odredbe se praviloma odloči v fazi, ko celota relevantnih okoliščin še ni natančno in dokončno identificirana. Drži, da sodišče lahko odloča le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo je podala tožeča stranka v predlogu in tudi brez naroka (29. in 29.a člen v zvezi s 15. členom ZIZ), kot je v obravnavanem primeru storilo sodišče prve stopnje. Vendar načelo hitrosti postopka zavarovanja ni samo samo sebi namen. Namenjeno je varstvu upnikovega položaja. S takojšnjo zavrnitvijo predloga, kadar sodišče dvomi o verjetnosti izkazanosti tožnikovih trditev, ne da bi pred tem (vsaj) vzpostavilo kontradiktornost (in počakalo na trditve tožene stranke), sodišče upnikovega položaja v ničemer ne zavaruje, pač pa ga v celoti izniči.

7.Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je podal zadostne trditve, ki bi v primeru, če bi se izkazale za resnične, utemeljevale verjetnost vtoževane terjatve. Darila, ki sta si jih zakonca dala pred sklenitvijo zakonske zveze ali med trajanjem zakonske zveze, ki niso v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca, se morajo vrniti, razen če se zakonca dogovorita drugače v obliki notarskega zapisa (drugi odstavek 110. člena DZ). Tožnik je trdil in z darilno pogodbo, sklenjeno v notarskem zapisu, dokazoval, da je toženki, ki je bila tedaj njegova žena, v letu 2018 (10 let po sklenitvi zakonske zveze) podaril vse svoje posebno nepremično premoženje, pridobljeno od očeta, in sicer številne nepremičnine: več stavb, stavbna zemljišča, gozdove in kmetijska zemljišča brez trajnih nasadov, vključno z enostanovanjsko stanovanjsko hišo, v kateri sta s toženko živela od poroke naprej in v kateri ima sam bivališče vse od svojega rojstva. Poudaril je, da je bila toženka ob sklepanju darilne pogodbe v notarskem zapisu opozorjena na možnost vračanje nesorazmernih daril zakoncu in da je sam po sklenitvi darilne pogodbe ostal brez vsega (svojega) nepremičnega premoženja, z nizko plačo in sorazmernim delom pokojnine ter 16 let starim osebnim avtomobilom. Zatrjeval in z listinami je nadalje dokazoval, da je bila zakonska zveza razvezana v letu 2024. Glede obsega darila je poleg darilne pogodbe predložil zemljiško knjižne izpiske glede svojih dohodkov pa plačilne liste in izpis prometa na tekočem računu. Glede dogovora o vračanju nesorazmernega darila je predložil notarski zapis darilne pogodbe. S tem je, tako kot navaja pritožba, podal zadostne trditve, ki bi v primeru, če bi se izkazale za resnične, utemeljevale vračanje darila, danega toženki med zakonsko zvezo, vključno s kavzo darilne pogodbe, ki izhaja iz zapisa darilne pogodbe v notarskem zapisu. Trditveno in dokazno breme za morebitne druge "primesi" v kavzi darilne pogodbe, ki naj bi prevladovale nad brezplačno naklonitvijo stvari toženki (materialni, racionalni ali ekonomski motivi) ter preprečevale preklic oz. vrnitev darila po razvezi, je oz. bo na toženki. Zato je zmotno in pretirano naziranje sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik v predlogu zatrjevati drugačno kavzo darilne pogodbe, kot izhaja iz notarskega zapisa darilne pogodbe med zakoncema.

8.Tožnik utemeljeno nasprotuje tudi zaključku sodišča prve stopnje, da ni uspel izkazati pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki so poleg verjetnosti terjatve potrebni za izdajo začasne odredbe. Tožnik je trdil, da je toženka tuja državljanka, da je po razvezi na Slovenijo nič več ne veže (tu nima zaposlitve niti lastnih dohodkov), da se je v letu 2024 za daljši čas že vrnila na Slovaško in da mu grozi, da ga bo vrgla iz hiše. Skliceval se je na predpostavke iz prve, druge in tretje alineje drugega odstavka ter tretji odstavek 272. člena ZIZ.

9.Ni mogoče slediti naziranju sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez začasne odredbe onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek drugega odstavka 272. člena ZIZ). Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe (pravilno) opozoril, da bo uveljavitev terjatve na vrnitev podarjenega nepremičnega premoženja v celoti onemogočena, če bo toženka obravnavane nepremičnine odsvojila (dobrovernemu tretjemu). S tem je glede na specifičnost terjatve, katere zavarovanje predlaga, verjetno izkazal obstoj objektivne nevarnosti, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe utemeljitev vtoževane terjatve onemogočena. Pri zavarovanju nedenarne terjatve zadošča že objektivna (in ne subjektivna) nevarnost.

10.Tožnik je že v tožbi in v predlogu za izdajo začasne odredbe posebej izpostavljal dejstvo, da je med podarjenimi nepremičninami tudi tožnikovo prebivališče, domača stanovanjska hiša, v kateri biva že od rojstva. V pritožbi ponavlja, da mu ob morebitni prodaji ali obremenitvi grozi, da bo ostal brez vsega, tudi brez strehe nad glavo. Ob taki trditveni podlagi ni mogoče slediti zaključkom sodišča prve stopnje v točki 12. in 13., da ni izkazal posebnih okoliščin (nenadomestljive škode), da toženka v primerjavi z njim ne bi utrpela hujših posledic, in da za tehtanje neugodnih posledic ni bilo zadostne trditvene in dokazne podlage. Posledice izgube edinega bivališča (doma), ki naj jo obvaruje predlagana začasna odredba, je nedvomno mogoče tehtati s posledicami okrnjenih (zgolj razpolagalnih) lastninsko pravnih upravičenj, ki bi toženki ostala ob izdaji predlagane začasne odredbe. Nasprotne ugotovitve in presoja sodišča prve stopnje so zmotne.

11.Čeprav je tožnik po mnenju pritožbenega sodišča torej verjetno izkazal potrebne predpostavke za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče ne more samo ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe, za kar se zmotno zavzema pritožba. Če bi o izdaji prvič odločalo pritožbeno sodišče, bi namreč s tem onemogočilo ugovorni postopek.

12.Po povedanem je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). V njem bo moralo ponovno celovito in popolno oceniti doslej zbrano procesno gradivo in o predlogu za izdajo začasne odredbe ponovno odločiti ter sprejeto odločitev obrazložiti in pojasniti z razlogi o vseh relevantnih dejstvih, da jo bo mogoče preizkusiti.

-------------------------------

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami. 3 Zakon o družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/1976. 4 Družinski zakonik, Uradni list RS, št. 15/2017 s spremembami.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 110

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.