Javno razkritje EMŠO

Datum

16.07.2024

Številka

07121-1/2024/816

Kategorije

EMŠO in davčna, Mediji

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je vaš sosed v bloku na oglasno desko izobesil dokument, v katerem je vidna vaša EMŠO številka. Sprašujete, ali je to zakonito in kako lahko ukrepate. Prijavi prilagate fotografiji, iz katerih je razvidno, da gre za objavo sodbe, v kateri so med drugim navedeni osebni podatki … (od tega tudi osebe, ki je sodbo objavila).

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora upravljavec izkazati ustrezno pravno podlago po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe ali drugem odstavku 9. člena Splošne uredbe (če gre za posebne vrste osebnih podatkov).

V okviru pravice do svobode izražanja se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če so izpolnjeni določeni pogoji iz 73. člena ZVOP-2. Uveljavljanje pravice posameznika po tem členu zagotavljajo sodišča.

V določenih primerih bi lahko bili podatki iz sodne določbe tudi prosto dostopne informacije javnega značaja.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi z ustreznostjo in dopustnostjo javne objave posameznih podatkov, pač pa lahko izven teh postopkov podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila. IP kot pritožbeni organ za področje dostopa do informacij javnega značaja prav tako ne more v mnenjih presojati, ali so določene informacije ali drugi podatki morda prosto dostopne informacije javnega značaja, to lahko stori le v konkretnih pritožbenih postopkih. Za pojasnila glede ustreznosti objav drugih podatkov, pa IP sploh ni pristojen. V tem smislu IP tudi ne more presojati morebitne primernosti objav z vidika uresničevanja pravice do svobode izražanja in informiranja.

V skladu s Splošno uredbo mora vsak upravljavec poskrbeti za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Če je bil dokument s strani posameznika zakonito pridobljen (ker je tudi sam udeleženec konkretnega postopka), še to ne pomeni, da je zakonita tudi nadaljnja obdelava prejetih osebnih podatkov drugih posameznikov (kot je npr. njihova javna objava). Kot je razvidno iz priponke, se v sodni odločbi nahajajo tudi drugi osebni podatki, kot so npr. ime, priimek, naslov, itd. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov (kamor uvrščamo tudi objavo osebnih podatkov) mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, npr.:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

V primeru obdelave posebnih vrst osebnih podatkov (t.i. občutljivi osebni podatki), bi morala biti za objavo podana pravna podlaga po drugem odstavku 9. člena Splošne uredbe (npr. izrecna privolitev posameznika).

IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more presojati, ali je v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga. Če menite, da je objava podatkov nezakonita, lahko pri IP podate prijavo. Pomagate si lahko z obrazcem »Enotna vloga zaradi kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec VOP prijava)«, ki je objavljen na povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

V okviru pravice do svobode izražanja opozarjamo tudi na določbo 73. člena ZVOP-2 in sicer se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

1.je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

2.je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

3.so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

4.so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

5.gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

6.so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

7.javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

8.tako določa drug zakon.

Uveljavljanje pravic posameznika po tem členu zagotavljajo sodišča. Prav tako upravljavci ali obdelovalci ne smejo za namene izvajanja svobode izražanja nezakonito razkriti, nezakonito posredovati ali omogočiti nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov.

V zvezi z prosto dostopnimi informacijami javnega značaja si lahko preberete mnenje št. 07121-1/2023/993 z dne 27. 7. 2023, v katerem lahko preberete, v katerih primerih bi lahko bili eventualno podatki iz sodne odločbe prosto dostopne informacije javnega značaja. Ob tem tudi izpostavljamo, da se zaradi zagotavlja javnosti dela sodišč objavlja sodna praksa in sicer skladno s 6. členom Sodnega reda (Uradni list RS, št. 87/16 in 127/21) Vrhovno sodišče objavlja obdelano sodno prakso sodišč na spletnih straneh sodstva. Organizacijo, način in obliko objave obdelane sodne prakse določi predsednik vrhovnega sodišča.

V upanju, da ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo