Jedro

Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če je med drugim v njem naveden tudi vrsta in obseg obveznosti. Obveznost po izvršilnem naslovu mora biti jasno določena. Izvršilno sodišče je namreč na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti tako kot se glasi in v obsegu, kot se glasi. V konkretnem primeru pa iz izreka sklepa o končanju stečajnega postopka ne izhaja naložitev obveznosti dolžnika, zato sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 ni primeren naslov.

Pravnomočen postane izrek sklepa in ne obrazložitev. V izreku sklepa mora biti vsebovana dolžnikova obveznost do upnika, da je izvršilni naslov primeren. Obrazložitev sodne odločbe sodišče pojasni svojo odločitev in tako stranke seznani z razlogi za odločitev, s ciljem zagotavljanja pravice do izjave oziroma do pravnega sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za izvršbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 ne vsebuje dajatvenega oziroma naložitvenega dela, zato ne predstavlja za izvršbo primerne sodne odločbe.

2.Zoper sklep se je pritožil upnik in navaja, da je v skladu s 396. členom ZFPPIPP izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev sklep o končanju postopka osebnega stečaja. Upnik je priložil seznam neplačanih terjatev, iz katerega je razvidna njegova priznana in neplačana terjatev, na katerega napotuje sklep. Po mnenju upnika je sodišče napačno uporabilo 396. člen ZFPPIPP, ki jasno določa, da je sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov. Izvršilni postopek se vodi v interesu upnika in slednji ne more biti oškodovan, ker je stečajno sodišče dolžniku naložilo plačilo neplačanih priznanih terjatev v obrazložitvi in ne v izreku sklepa.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5.V 1. in 2. točki prvega odstavka 376. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je določeno, da se stečajni postopek konča in razreši upravitelja. V skladu z drugim odstavkom 396. člena ZFPPIPP upravitelj pripravi seznam neplačanih priznanih terjatev, v skladu s katerim sodišče v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja odloči, katere terjatve so v postopku priznane in neplačane in jih naloži dolžniku v plačilo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 396. člena ZFPPIPP). V sklepu o končanju postopka osebnega stečaja je odločeno torej o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v stečajnem postopku, so priznane in o zneskih teh terjatev, ki v stečajnem postopku niso bile plačane, in sicer tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev, ki je sestavni del izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.

6.Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če je med drugim v njem naveden tudi vrsta in obseg obveznosti. Obveznost po izvršilnem naslovu mora biti jasno določena. Izvršilno sodišče je namreč na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti tako kot se glasi in v obsegu, kot se glasi (prim. 17. člen ZIZ). V konkretnem primeru pa iz izreka sklepa o končanju stečajnega postopka ne izhaja naložitev obveznosti dolžnika, zato sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 ni primeren naslov, kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje.

7.Res je kot navaja pritožba, da je priloga sklepa seznam neplačanih terjatev in tudi v obrazložitvi sklepa o končanju postopka osebnega stečaja je stečajno sodišče odločalo o tem, katere terjatve so priznane in o neplačanih zneskih teh terjatev. Pravnomočen postane izrek sklepa in ne obrazložitev. V izreku sklepa mora biti vsebovana dolžnikova obveznost do upnika, da je izvršilni naslov primeren. Obrazložitev sodne odločbe sodišče pojasni svojo odločitev in tako stranke seznani z razlogi za odločitev, s ciljem zagotavljanja pravice do izjave oziroma do pravnega sredstva.

8.Ni mogoče slediti niti pritožbeni navedbi, da upnik ne more biti oškodovan, ker stečajno sodišče dolžniku ni naložilo plačila neplačanih priznanih obveznosti v izreku. Iz zgoraj pojasnjenega je sklep o končanju postopka osebnega stečaja pomanjkljiv, saj v izreku sodišče ni odločilo o vsem, kot je to predpisano v 396. členu ZFPPIPP, zato bi upnik v stečajnem postopku moral ustrezno postopati in doseči izdajo sklepa o končanju osebnega stečaja v skladu z vsemi sestavinami 396. člena ZFPPIPP, torej da bi bil popoln (naložil dolžniku v plačilo neplačane in priznane terjatve) in tako primeren izvršilni naslov.

9.Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 21, 21/1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.