Jedro

Če pride po javni razgrnitvi in obravnavi predloga prostorskega akta do pomembnih sprememb prvotno predvidenih prostorskih rešitev, se mora predlog ponovno javno razgrniti in obravnavati. To pomeni, da vsak nov poseg v prostorju mora biti javno razgrnjen in obravnavan.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Dopolnilno gradbeno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, št. 35105-11/2014/123 z dne 28. 10. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva A. d.d. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

IV. Predlog tožeče stranke za obvestitev Občine Puconci o tem upravnem sporu se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper zgoraj citirano odločbo Ministrstva za okolje in prostor, s katero je bilo izdano dopolnilno gradbeno dovoljenje za daljnovod DV 2 x 110 kV Murska Sobota – Mačkovci na zemljiščih v k.o. ..., k.o. ... in k.o. ..., ki so navedena v I. točki izreka. Dovoljenje se izda za novogradnjo zahtevnega objekta daljinskega elektroenergetskega voda, napetostnega nivoja DV 2 x 110 kV, varovalnega pasu širine 30 m v nadzemnem delu od SM 16 do SM 21. V izreku odločbe so navedeni še podatki o višini stebrov, križanju glavnih, regionalnih in lokalnih cest, SM vodov in TK vodov. Obseg gradbišča je varovalni pas daljnovoda (I. točka izreka). Sestavni del tega dovoljenja so projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) št. D749-A410-030, oktober 2013, B. d.d. Ljubljana z v odločbi navedenimi sestavnimi deli (točka II.A izreka) in soglasja pristojnih organov in organizacij navedena v točki II.B izreka. Podrobnejši mikrolokacijski, tehnični in oblikovalski pogoji obravnavanega posega ter rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin so določeni v dokumentaciji, navedeni v točki III. tega dovoljenja ter v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za predmetni daljnovod (III. točka izreka). Pri izvedbi in uporabi mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v okoljevarstvenem soglasju št. 35402-43/2009-64 z dne 24. 2. 2019 in dokumentaciji, na podlagi katere je bilo okoljevarstveno dovoljenje izdano (IV. izreka). Pred začetkom gradnje je treba objekt zakoličiti v skladu s pogoji, določenimi v tem dovoljenju (V. točka izreka). Investitor lahko začne z gradnjo po pravnomočnosti, na lastno odgovornost pa tudi po dokončnosti tega dovoljenja (VI. točka izreka). Po končani gradnji, najkasneje pa v 8 dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja zaključena, mora investitor v skladu z 89. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) vložiti pri pristojnem upravnem organu zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja (VII. točka izreka). To dovoljenje preneha veljati, če se gradnja ne začne v roku treh let po njegovi pravnomočnosti. Na zahtevo investitorja se lahko veljavnost tega dovoljenja podaljša skupaj za največ dve leti (VIII. točka izreka). Zaradi teh del ne smejo biti prizadete pravice in pravne koristi tretjih oseb. Škodo, ki bi nastala zaradi kršitev pravic in pravnih koristi teh oseb trpi investitor (IX. točka izreka). Zahteva stranskih udeležencev za povrnitev stroškov v tem upravnem postopku se zavrne (X. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je investitor A. d.d. dne 21. 2. 2014 vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za daljnovod DV 2 x 110 kV Murska Sobota - Mačkovci. Ta se nahaja v območju, ki se ureja z državnim lokacijskim načrtom za navedeni daljnovod, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Murska Sobota - Mačkovci. Upravni organ je ugotovil, da so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, določeni s 66. členom ZGO-1, podani. Projekt je izdelan v skladu s prostorskim aktom, to je zgoraj navedeno uredbo, izdelala pa ga je pravna oseba, ki je izpolnjevala z ZGO-1 predpisane pogoje za projektanta, odgovorni projektanti pa pogoje za odgovorne projektante. K predvideni gradnji so bila pridobljena vsa soglasja pristojnih organov in organizacij, ta pa so sestavni del tega dovoljenja. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ima vse z zakonom predpisane sestavine. Investitor je za gradnjo gospodarske javne infrastrukture oproščen plačila komunalnega prispevka, za ta objekt pa se, ker je po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena uvrščen v skupino cevovodov, komunikacijskih objektov in elektroenergetski vodov, odškodnina zaradi spremembe namembnosti ne odmeri. Za objekt so zagotovljeni dostopi, ki so glede na namen objekta pomembni za zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe. Kot dokazilo o pravici graditi je upravni organ v skladu s 56. členom ZGO-1 upošteval stanje v zemljiški knjigi, če je lastninska ali služnostna pravica, ki investitorju omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini že vpisana, služnostne pogodbe sklenjene z lastniki zemljišč, na katerih je predvidena gradnja daljnovoda, odločbe o ustanovitvi služnosti v javno korist in druge listine v skladu z 59.a členom Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ) v povezavi s 550. členom Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1), razen 8. alinee prvega odstavka 55.a člena EZ, za katero je Ustavno sodišče z odločbo U-I-133/13-24 z dne 11. 2. 2016 ugotovilo, da je neustavna.

3. Agencija RS za okolje je dne 9. 12. 2014 izdala sklep št. 35401-24/2014-5, v katerem ugotavlja, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ustreza projektnim pogojem za nameravani poseg v okolje, za katerega je bilo izdano zgoraj navedeno okoljevarstveno soglasje.

4. Lastnike zemljišč, ki imajo v postopku zaradi varstva svojih pravic in pravnih koriti pravico sodelovati v predmetnem upravnem postopku in z investitorjem niso sklenili pisne pogodbe, je upravni organ pozval k udeležbi, med njimi sta tudi tožnika. Glede zemljišča parc. št. 1099/3 k.o. ..., ki je v solasti tožnikov, upravni organ ugotavlja, da del tega zemljišča leži v varovalnem pasu predmetnega daljnovoda. Na tem zemljišču je bila z odločbo Upravne enote Murska Sobota št. 352-43/2013-146 (0309) z dne 22. 6. 2016 v korist A. d.d. ustanovljena služnost v javno korist in obsega pravico zgraditve, obratovanja, nadzora, vzdrževanja in rekonstrukcije daljnovoda 2 x 110 kV Murska Sobota - Mačkovci in vsakokratnega neoviranega dostopa z vozili vsake vrste ter hojo in vožnjo ob kateremkoli času za čas obratovanja infrastrukture ter obsega območje daljnovoda širine 30 m oziroma 15 m levo in desno od osi daljnovoda, kar v naravi predstavlja JZ vogal zemljišča parc. št. 1099/3 k.o. ... v izmeri 33 m2. Služnostna pravica je pridobljena za čas obratovanja infrastrukture na navedeni nepremičnini z dnem izdaje odločbe in pritožba zoper njo ne zadrži pridobitve služnostne pravice. V zemljiški knjigi se z dnem izdaje te odločbe vknjiži služnost zgraditve, obratovanja, nadzora, vzdrževanja in rekonstrukcije predmetnega daljnovoda in vsakokratnega neoviranega dostopa z vozili vsake vrste ter hoje in vožnje ob kateremkoli času za čas obratovanja predmetne infrastrukture na JZ vogalu navedene parcele v izmeri 33 m2, vse v korist služnostnega upravičenca A d.d. Odškodnina za omejitev lastninske pravice se bo določila v posebnem postopku po pravnomočnosti te odločbe. Ta odločba je postala dokončna dne 5. 10. 2016, nakar je zemljiškoknjižno sodišče dne 17. 10. 2016 izdalo sklep, s katerim je dovolilo vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo.

5. Ministrstvo še pojasnjuje, da v tem postopku ne more obravnavati pripomb, ki se nanašajo na postopek ustanovitve služnosti v javno korist na predmetni nepremičnini, saj se ta vprašanja obravnavajo v postopku ustanovitve služnosti. Prav tako ni razlogov za prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Neupoštevne so tudi pripombe, ki se nanašajo na zmanjšanje vrednosti in/ali uporabnosti predmetnih nepremičnin, izpada prihodkov ipd. Upravni organ še pojasnjuje, da v tem postopku ne more vplivati na odločitev investitorja glede obsega zahtevka in tehničnih rešitev predvidenih v projektni dokumentaciji, zato v tem delu tudi ne more upoštevati predlogov investitorja za postavitev izvedencev finančne, elektro in gradbene stroke. Prav tako v tem postopku ni mogoče upoštevati navedb stranskih udeležencev, ki se nanašajo na fazo umeščanja daljnovoda v prostor in sprejemanja državnega lokacijskega načrta. Upravni organ v tem postopku tudi ne more reševati vprašanja zakonitosti in ustavnosti veljavnega prostorskega akta. Umestitev daljnovoda v prostor je določena z državnim lokacijskim načrtom, upravni organ pa mora v skladu z načelom zakonitosti veljavne predpise izvrševati. Projektu so bila priložena vsa potrebna soglasja vključno z okoljevarstvenim, ki je bilo izdano po opravljeni presoji vplivov na okolje in v katerem so bili presojani tudi vplivi elektromagnetnega sevanja in hrupa na predmetni objekt. 6. Razen tega iz obrazložitve okoljevarstvenega soglasja med drugim izhaja, da so vrednosti električnega in magnetnega polja na območju parc. št. 1099/3 k.o. ... precej nižje od najstrožjih mejnih vrednosti, ki veljajo na prvih območjih, kjer velja prva oziroma povečana stopnja varstva pred sevanjem ter da je gradnja predmetnega daljnovoda ob upoštevanju projektnih in okoljevarstvenih pogojev, določenih v izreku soglasja, ter dosledni izvedbi vseh omelitvenih ukrepov, ki jih je predvidel izdelovalec poročila o vplivih na okolje, sprejemljiva z vidika vpliva na okolje. Glede na to ministrstvo vse ostale pripombe tožnikov glede nedopustnih vplivov na njihovo nepremičnino zavrača. 7. Zoper to odločitev sta vložila tožbo tožnika zaradi zmotne uporabe materialnega prava zaradi opiranja izpodbijane odločbe na neustaven in nezakonit prostorski akt, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z ugotavljanjem obstoja in izkazanosti pravice graditi investitorja na nepremičnini s parc. št. 1099/3 k.o. ... ter v zvezi z ugotavljanjem odmikov načrtovanega daljnovoda od nepremičnine tožnikov in objekta stoječega na tem zemljišču, v zvezi z ugotavljanjem nedovoljenih vplivov gradnje daljnovoda na nepremičnino (prekomeren hrup, negativni vplivi elektromagnetnega sevanja preko dovoljenih meja) ter v zvezi z ugotavljanjem neskladja med projektno dokumentacijo in prostorskim aktom. Tožnika uveljavljata tudi kršitev določb upravnega postopka v delu obrazložitve izpodbijane odločbe, ki se nanaša na predlog tožnikov za prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja, zaradi zavrnitve dokaznega predloga ogleda na kraju samem in zaradi nevročitve vloge investitorja z dne 28. 10. 2016 ter zaradi nerazumljivosti izreka izpodbijane odločitve, zaradi napačne odločitve pa je nepravilna tudi stroškovna odločitev. Tožnika predlagata, da sodišče opravi glavno obravnavo in izvede vse predlagane dokaze ter odloči tako, da izpodbijano odločbo odpravi, zahtevo za izdajo dopolnilnega gradbenega dovoljenja zavrne oziroma podredno zadevo vrne v nov postopek oziroma ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

8. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev in vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni, saj so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za izdajo gradbenega dovoljenja v 66. členu določa ZGO-1. Glede tožbenega očitka o nerazumljivosti izpodbijane odločbe zaradi navedbe pod točko 3 izreka pojasnjuje, da je pri tem prišlo do napake pri zapisu, ki bi moral pravilno glasiti v 2. točki izreka, to napako pa je upravni organ odpravil s sklepom št. 35105-11/2014/135 z dne 5. 1. 2017. 9. Odgovor na tožbo je vložila tudi družba A. d.d., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tudi ona se zavzema za zavrnitev tožbe in meni, da so bili pogoji za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja izpolnjeni. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

10. Stranke svoje navedbe še dodatno obrazlagajo in utemeljujejo v svojih pripravljalnih vlogah.

11. V svoji pripravljalni vlogi z dne 25. 9. 2018 je tožeča stranka predlagala še, da sodišče v skladu z 204. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1 Občino Puconci obvesti o predmetnem upravnem sporu.

K I. točki izreka:

12. Tožba je utemeljena.

13. Predmet presoje v tem upravnem sporu je v uvodu navedeno dopolnilno gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka izpodbija zato, ker meni, da trasa daljnovoda ne bi smela teči čez njeno zemljišče parc. št. 1099/3 k.o. ... Pravna podlaga za izdano gradbeno dovoljenje je takrat veljaven ZGO-1, ki pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja določa v 66. členu. Med njimi je v 1. točki prvega odstavka tudi, da je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Prostorski akt za gradnjo predmetnega daljnovoda je državni lokacijski načrt, to je Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Murska Sobota – Mačkovci. Ta kot ureditveno območje, na katerem se izvedejo trajni objekti in ureditve, potrebne za izvedbo državnega lokacijskega načrta, ki predstavlja koridor nadzemnega voda v širini 30 m, zajema tudi parc. št. 1099/2 k.o. ..., iz katere je nastala parc. 1099/3 k.o. ..., katere lastnika sta tožnika. Tožnika v tožbi uveljavljata neustavnost in nezakonitost te uredbe. Glede na to, da se gradbeno dovoljenje izda na podlagi prostorskega akta (ob pogoju skladnosti projekta s prostorskim aktom), je sodišče moralo presoditi obstoj zatrjevane protipravnosti oziroma protiustavnosti te uredbe.

14. Sodišče je po določbi 125. člena Ustave RS pri odločanju vezano na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Zato ne uporabi predpisa, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, če meni, da podzakonski akt ni v skladu z ustavo ali zakonom (t.i. exceptio illegalis). O tem je sodišče že zavzelo stališče v zadevi II U 439/2016, v kateri je bila predmet presoje odločitev Upravne enote Murska Sobota o ustanovitvi služnosti v javno korist na zemljišču parc. št. 1099/3 k.o. ... in v kateri je odločilo s sodbo z dne 4. 7. 2018. Temu stališču sodišče sledi tudi v obravnavani zadevi.

15. Zaradi zatrjevanih kršitev v postopku sprejemanja Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za predmetni daljnovod, je sodišče najprej presojalo, ali je bil postopek priprave in sprejetja prostorskega akta skladen z ZUreP-1, na podlagi katerega je bil, upoštevajoč določbo tretjega odstavka 103. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), ta prostorski akt tudi sprejet. Po tretjem odstavku 153. člena Ustave RS morajo biti namreč podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu tako z ustavo kot tudi z zakoni (t.i. načelo zakonitosti).

16. Tožnika zatrjujeta, da ministrstvo kot pripravljavec prostorskega akta pri umeščanju daljnovoda v prostor ni upoštevalo objekta na zemljišču s parc. št. 1099/3, ki leži deloma v varovalnem pasu daljnovoda, v postopku priprave in sprejema prostorskega akta pa tedanji lastnici zemljišča s parc. št. 1099/2, družbi C. d.o.o. (sedaj Č. d.o.o.), tudi ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

17. Po ZUreP-1 mora imeti zainteresirana javnost v postopku priprave in sprejema prostorskega akta možnost seznanitve s predlaganimi prostorskimi rešitvami in tudi možnost aktivnega sodelovanja. V ta namen zakon predpisuje način, kako se javnost obvešča o postopkih priprave in sprejema prostorskih aktov (prvi odstavek 31. člena in prvi odstavek 32. člena ZUreP-1 ter četrti odstavek 45. člena ZUreP-1) in o njihovi predvideni vsebini (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZUreP-1), določa pa tudi način vplivanja javnosti na samo vsebino prostorskega akta. V času javne razgrnitve in obravnave predloga prostorskega akta, ki morata biti objavljeni na ustrezen način (v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način) ter v predpisanem roku (najmanj en teden pred javno razgrnitvijo), mora biti javnosti dana možnost, da poda na predlagane prostorske rešitve pripombe in predloge, o katerih mora pripravljavec voditi zapisnik, o njih pa mora zavzeti tudi stališče oziroma odločiti o njih (31. člen ZUreP-1 in četrti odstavek 45. člena ZUreP-1).

18. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da se je Uredba o državnem lokacijskem načrtu za omenjeni daljnovod začela pripravljati že leta 2001, ko je bil skladno z določbo prvega odstavka 27. člena ZUreP-1 sprejet program priprave prostorskega akta, ki mora med drugim okvirno določiti tudi ureditveno območje prostorskega akta (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUreP-1). Leta 2004 sta bili nato skladno s prvim odstavkom 31. člena ZUreP-1 opravljeni javna razgrnitev in javna obravnava predloga prostorskega akta. Med strankami tudi ni sporno, da je leta 2006 prišlo do spremembe prvotno predvidene in javno razgrnjene trase daljnovoda tako, da je bil s spremembo predloga uredbe potek trase predviden tudi po zemljišču s parc. št. 1099/2, ki je s tem prišlo v okvir ureditvenega območja nadzemnega voda daljnovoda. Tik pred sprejemom Uredbe o državnem lokacijskem načrtu leta 2009, ko je bila družba C. d.o.o. že lastnica zemljišča s parc. št. 1099/3, na katerem je takrat tudi že stal objekt, namenjen zdravstveni dejavnosti, pa je bila javnost s predlaganimi novimi rešitvami prostorskega akta (to je z deloma spremenjeno traso daljnovoda) le še seznanjena. Iz navedenega po ugotovitvi sodišča izhaja, da predlog prostorskega akta po spremembi trase daljnovoda v letu 2006 ni bil nikoli (ponovno) javno razgrnjen in tudi ne javno obravnavan, kar pomeni, da javnosti (vključno s tožnikoma) ni bila dana možnost sodelovanja v postopku priprave in sprejema prostorskih rešitev, ki so bistveno spremenile prvotno predlagan in javno razgrnjen ter obravnavan potek trase iz leta 2004. 19. Pri sprejemu obravnavanega prostorskega akta tako ni bila upoštevana določba prvega odstavka 32. člena ZUreP-1, ki določa obveznosti pripravljavca prostorskega akta v primeru, ko pride po javni razgrnitvi in obravnavi predloga do pomembnih sprememb prvotno predvidenih prostorskih rešitev. Po omenjeni določbi je treba v primeru, ko se prostorski akt na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve tako spremeni, da nove rešitve niso več skladne s programskimi izhodišči iz programa priprave prostorskega akta (ki določa tudi okvirno ureditveno območje), predlog prostorskega akta ponovno razgrniti in obravnavati.

20. S tem v zvezi sodišče opozarja tudi na sodno prakso Ustavnega sodišča RS, ki je že večkrat presojalo ustavnost in zakonitost prostorskih aktov, sicer sprejetih na podlagi pred tem veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ki so se po opravljeni javni razgrnitvi vsebinsko dopolnili oziroma spremenili s povsem novimi planiranimi posegi, ki niso bili predmet javne razgrnitve in s tem javne obravnave (glej odločbe v zadevah št. U-I-298/95 z dne 27. 2. 1997, št. U-I-220/96 z dne 28. 10. 1999, št. U-I-267/96, št. U-I-154/04 z dne 12. 5. 2005, št. U-I-372/06 z dne 13. 11. 2008 in št. U-I-7/13-26 ter Up-29/13-27 z dne 5. 11. 2015). V omenjenih zadevah je Ustavno sodišče RS poudarilo, da je bistvo javne razgrnitve in javne obravnave zlasti v tem, da se prizadeti seznanijo s predvideno ureditvijo, da nanjo reagirajo in da pripravljavec akta še enkrat pretehta svoj predlog glede na to, da gre pri urejanju prostora zmeraj za navzkrižje interesov razvoja (npr. gradnje, proizvodnje) in interesov posameznika (npr. pravice do zasebne lastnine, zdravega življenjskega okolja). Postopek priprave in sprejema prostorskega predpisa mora biti zato transparenten, kar se med drugim udejanja tudi z upoštevanjem predpisanih procesnih pravil o vključitvi javnosti v postopek (glej 13. odstavek odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-7/13-26 ter Up-29/13-27 z dne 5. 11. 2015).

21. Ker je bila Uredba o državnem lokacijskem načrtu po javni razgrnitvi in obravnavi deloma spremenjena glede prvotno predvidenega ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta tako, da je predvidela med drugim potek trase tudi po zemljišču 1099/2, k.o. ... - kar predstavlja nov poseg v prostor, ki ni bil javno razgrnjen in obravnavan - se tožnika po presoji sodišča s predvideno novo ureditvijo nista mogla seznaniti in nanjo tudi nista mogla odreagirati. Uredba o državnem lokacijskem načrtu je zato v delu, ki se nanaša na parcelo 1099/2 (sedaj 1099/3) k.o. ..., v neskladju z določbo prvega odstavka 32. člena ZUreP-1, kar posledično pomeni, da je Uredba v tem delu tudi v nasprotju z določbo tretjega odstavka 153. člena Ustave RS, po kateri morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakoni.

22. Glede na ugotovljeno nezakonitost in posledično neustavnost navedene uredbe je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponovno odločanje. Pri odločanju v ponovljenem postopku zaradi vezanosti na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) te uredbe ne bo mogoče uporabiti.

23. Ker je bilo tožbi ugodeno zaradi ugotovljene nezakonitosti in neustavnosti podzakonskega akta, sodišče utemeljenosti ostalih tožbenih ugovorov ni presojalo.

24. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti, ter ostala s strani strank navedena dejstva in dokazi ne morejo vplivati na odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

25. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

26. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

K III. točki izreka:

27. Stroške je v predmetni zadevi priglasila tudi družba A. d.d., ki v tem postopku sodeluje po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. V tem postopku je sodelovala na strani tožene stranke, saj se je zavzemala za zavrnitev tožbe. Po prvem odstavku 154. člena ZPP, katerega je treba uporabiti v skladu z 22. členom ZUS-1, sta do povrnitve stroškov postopka upravičena stranka in njen intervenient, ki v postopku uspeta. Ker je prizadeta stranka v postopku sodelovala na strani tožene stranke, ki v postopku ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov postopka.

K IV. točki izreka:

28. Tožeča stranka je v svoji pripravljalni vlogi z dne 25. 9. 2018 predlagala še, da sodišče v skladu z 204. členom ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 Občino Puconci obvesti o predmetnem upravnem sporu. V upravnem sporu se določbe ZPP uporabljajo le, kolikor ZUS-1 posameznih vprašanj ne določa drugače. Vprašanje udeležbe drugih oseb, poleg tožeče in tožene stranke, v upravnem sporu ureja 19. člen ZUS-1. Tožeča stranka kot razlog za obvestitev Občine Puconci o tem upravnem sporu navaja možnost, da tožnika zoper Občino Puconci zaradi njene odgovornosti za nastalo situacijo vložita odškodninsko tožbo. ZUS-1 v 19. členu na tej podlagi udeležbe v postopku ne omogoča. Namen obvestitve drugega o pravdi po 204. členu ZPP je namreč ta, da se da stranki možnost, da v postopku (pravdi) intervenira (Glej Komentar Zakona o pravdnem postopku, GV Založba 2006, druga knjiga, str. 283). V upravnem sporu imajo lahko položaj stranke osebe oziroma subjekti iz 19. člena ZUS-1, glede na v tej zadevi sporno pravno razmerje pa Občini Puconci ta položaj ne pripada. Po obrazloženem je sodišče predlog tožeče stranke zavrnilo.