Jedro

Okoliščina, da je druga toženka sodnica inštančnega sodišča stvarno pristojnemu sodišču (razporejena celo na oddelek z drugega pravnega področja) ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega sodišča, samo po sebi ne pomeni take okoliščine, ki bi narekovala prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Predlagatelj pa ne navaja, da bi pri stikih s sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Prenosa pristojnosti pa ne narekuje niti narava spora. V obravnavani zadevi bodo v ospredju pravna vprašanja, ki niso povezana z osebno občutljivimi razmerji posameznikov. Sicer pa gre tako pri Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot pri Višjemu sodišču v Ljubljani za večji sodišči, zaradi česar že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je v teku pravdni postopek I P 810/2020 zaradi razveljavitve pogodbe o vlaganju in sklenitve prodajne pogodbe ter podredno ugotovitve, da pogodba o vlaganju nima pravnih učinkov in ničnosti pogodbe o vlaganju ter sklenitve prodajne pogodbe.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je predlagalo delegacijo pristojnosti. Tehtnost razloga je utemeljilo s tem, da je druga toženka višja sodnica na kazenskem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani, ki je v isti sodni zgradbi na Tavčarjevi 9, Ljubljana, kot pristojno sodišče. Sodniki se pogosto videvajo in srečujejo (ob kavomatih, na hodnikih ip.), o morebitni pritožbi zoper odločbo pristojnega sodišča pa bo odločalo Višje sodišče v Ljubljani, kjer je zaposlena druga toženka. Zato bi lahko bila zaradi te okoliščine prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o objektivnosti in neodvisnosti sodišča. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov). Vendar pa navedbe v predlogu ne dajejo podlage za takšno ugotovitev.

5. Okoliščina, da je druga toženka sodnica instančnega sodišča stvarno pristojnemu sodišču (razporejena celo na oddelek z drugega pravnega področja) ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega sodišča, samo po sebi ne pomeni take okoliščine, ki bi narekovala prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.1 Predlagatelj pa ne navaja, da bi pri stikih s sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Prenosa pristojnosti ne narekuje niti narava spora. V obravnavani zadevi bodo v ospredju pravna vprašanja, ki niso povezana z osebno občutljivimi razmerji posameznikov. Sicer pa gre tako pri Okrožnem sodišču v Ljubljani kot pri Višjem sodišču v Ljubljani za večji sodišči, zato že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih.

6. Ker razlogi za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP po obrazloženem niso podani, je Vrhovno sodišče predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti zavrnilo.

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča III R 28/2015, III R 20/2015, III R 8/2015 in I R 184/2011.