Jedro

Za odločanje o tožbenem zahtevku občine za vračilo zneskov, ki jih je plačevala namesto tistega, ki je bil dolžan preživljati oskrbovanca v domu starejših, je pristojno redno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

Center za socialno delo Č. je z odločbo št. 57-22/87 z dne 29.4.1993 odobril materi toženca pomoč v obliki doplačila oskrbnih stroškov v Domu starejših občanov. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da bo stroške krila občina Č., ki se bo za izplačane zneske vknjiževala na nepremičnine, katerih lastnik je mož (tožencev oče). Ker se občina zaradi prepovedi obremenitve navedenih nepremičnin ni mogla vknjižiti in s tem zavarovati izplačanih denarnih pomoči, je s tožbo zahtevala povrnitev izplačanih zneskov od toženca. V tožbi navaja, da je stroške oskrbe izplačevala namesto toženca, ki se je k temu zavezal s pogodbo o dosmrtnem preživljanju in ki je tudi kot otrok dolžan prispevati k preživljanju staršev. Toženec je po očetovi smrti pridobil celotno in nezmanjšano očetovo premoženje in je tako za vrednost dane pomoči obogaten.

Okrožno sodišče v... je s sodbo opr. št. I P 114/98-13 z dne 18.8.1999 ugodilo tožbenemu zahtevku, vendar je na pritožbo tožene stranke Višje sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. II Cp 1733/99 z dne 28.3.2001 sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje. Na podlagi stališča v obrazložitvi sklepa Višjega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za socialni spor, se je Okrožno sodišče v ... s sklepom opr. št. P 204/2001-21 z dne 11.6.2001 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot pristojnemu sodišču za socilane spore po 4. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS). Po mnenju okrožnega sodišča tožeča stranka uveljavlja regresno terjatev po drugem odstavku 40. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 - ZSV).

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je s predlogom z dne 5.7.2002 predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o nastalem sporu o pristojnosti. Navaja, da drugi odstavek 40. člena ZSV ureja regresni zahtevek do upravičenca, ki je pridobil bodisi denarno ali pa stvarno pomoč z lažnim prikazovanjem podatkov ali ki ne sporoča sprememb stanja. Toženec ni bil upravičenec do socialne pomoči, ampak njegova mati, ki ji tudi ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, ki je podlaga za regresni zahtevek po 40. členu ZSV. Po mnenju socialnega sodišča gre v obravnavani zadevi za spor na podlagi 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Predlog je utemeljen.

Delovna in socialna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje samo tistih sporov, za katere zakon tako določa. Socialni spori so določeni v 5. členu ZDSS. Po določbi 4. točke prvega odstavka tega člena je socialno sodišče pristojno odločati v sporih s področja socialnih prejemkov. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak spor. Socialna pomoč je bila odobrena materi toženca in ta odobritev ne po temelju ne po višini ni sporna. Tožeča stranka tudi ne zatrjuje, da bi upravičenka pridobila to pravico z lažnim prikazovanjem podatkov oziroma da ni sporočala sprememb stanja in nenazadnje tudi ne terja vrnitve dobljenih sredstev od nje. Zato je zmotno sklicevanje na drugi odstavek 40. člena ZSV kot pravno podlago za opredlitev spora kot socialnega spora.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bil toženec dolžan preživljati svoje starše (kar izhaja iz prvega odstavka 124. člena ZZZDR).

Obveznost dosmrtnega preživljanja, posebej obveznost prispevati k stroškom oskrbe v domu za mater, je toženec prevzel tudi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, v zameno pa mu je oče zapustil vse svoje premoženje. Tožeča stranka navaja, da je domsko oskrbo za mater tožnika plačevala namesto njega. Pravna podlaga tožbe je torej 133. člen ZZZDR. Občina je imela izdatke zaradi preživljanja toženčeve matere, zato zahteva povračilo teh izdatkov od toženca, ki je bil mater dolžan preživljati. Gre torej za premoženjski spor, za rešitev katerega je na podlagi 1. člena in prvega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) pristojno okrožno sodišče. Zato je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.