Jedro

Predmet priznanja so dejstva, predmet pripoznave pa tožbeni zahtevek kot avtonomna entiteta procesnega prava.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 177698/2014 z dne 22. 12. 2014, ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka. Toženi stranki je naložilo povračilo 4.212,79 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da razveljavi sklep o izvršbi, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. V pritožbi opozarja na nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listin. Sodba nima razlogov o tem, zakaj je tožena stranka dolžna plačati zahtevani znesek. Sodišče ni upoštevalo ugovora tožene stranke, da proračuna za leti 2014 in 2015 nista predvidevala sredstev za takšne zahtevke. Sodišče je dogovor z dne 12. 12. 2014 napačno štelo kot pripoznavo oz. priznanje dejstev. Dogovor je nastal pred začetkom predmetnega postopka; pravdna stranka pa lahko priznanje poda le med pravdo in pred sodiščem. V postopku je navajala, da listine ni mogoče obravnavati kot pripoznavo. Zaključek sodišča, da ta navedba ne izpolnjuje pogojev za preklic priznanja, je napačen. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da brez lastne krivde s sredstvi za poravnavo zahtevkov upravičencev ne razpolaga, kar je tožena stranka v postopku tudi izpostavila. V skladu s pogodbo je imela tožeča stranka odstopno upravičenje za primere, da ministrstvo ne zagotovi sredstev. Tega upravičenja tožeča stranka ni uveljavila, kar pa ne more biti v breme toženi stranki. Ugovor tožbenemu zahtevku je zato kljub dogovoru z dne 12. 12. 2014 utemeljen, sodišče pa njenih ugovorov - brez utemeljitve - ni upoštevalo.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. V bistvenem navaja, da je dogovor z dne 12. 12. 2014 sodišče pravilno štelo kot pripoznavo obveznosti plačila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je dogovor z dne 12. 12. 2014 napačno štelo kot priznanje dejstev v smislu določb 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pritožba pravilno opozarja, da je priznanje dejstva izjava stranke, s katero potrjuje, da je resnična nasprotnikova trditev o pravno pomembnem dejstvu, ki je podlaga njegovega zahtevka. Bistveno pri tem je, da priznanje lahko poda le med pravdo in pred sodiščem. V nasprotnem primeru ne pomeni sodnega priznanja in ne odpravlja potrebe po dokazovanju1. Ni sporno, da je listina z dne 12. 12. 2014 nastala pred začetkom izvršilnega in kasnejšega pravdnega postopka. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da tožena stranka ni bila dolžna navajati razlogov preklica priznanja. Priznanja v smislu 214. člena ZPP namreč ni bilo.

6. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje pojma priznanje in pripoznava napačno izenačuje. Predmet priznanja so namreč dejstva, predmet pripoznave pa tožbeni zahtevek kot avtonomna entiteta procesnega prava2. Tako sodišče prve stopnje niti ni jasno obrazložilo, ali je odločitev sprejelo na podlagi priznanja dejstev ali pripoznave.

7. Prvo sodišče je dogovor in nadaljnja ravnanja tožene stranke napačno presojalo v smislu določbe 214. člena ZPP. Tožena stranka zato utemeljeno navaja, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do njenih navedb, s katerimi je nasprotovala zahtevku. Prvo sodišče je sicer navedlo, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja tudi iz izvedenega dokaznega postopka, kar pa iz razlogov sodbe ni razvidno. V obrazložitvi je zgolj navedlo, da so bila sredstva tožene stranke že v celoti izčrpana, do vprašanja skrbnosti tožeče stranke, ki ga je tekom postopka izpostavila tožena stranka, pa se ni opredelilo.

8. Glede na navedeno je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP). Glede na okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da zgoraj obrazloženih pomanjkljivosti ne more samo odpraviti. V ponovljenem postopku se bo moralo prvo sodišče opredeliti do navedb tožene stranke in izpeljati ustrezen dokazni postopek, da bo lahko odločilo o utemeljenosti zahtevka. Povedano drugače, opredeliti se bo moralo tudi do tistih navedb, ki jih je prezrlo zaradi zmotnega zaključka o priznanju oz. preklicu priznanja dejstev. Pri tem se bo moralo v luči ostalih dokazov opredeliti tudi do dogovora z dne 12. 12. 2014. 9. Razveljavitev sodbe vključuje tudi odločitev o stroških prvostopenjskega postopka. Pravica do njihovega povračila je namreč odvisna od končnega izida pravde. Enako velja za priglašene pritožbene stroške. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP bo o njih odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.