Jedro

Na podlagi spletne aplikacije Google maps sodišče druge stopnje ugotavlja, da je navedena odvetniška pisarna oddaljena od sodišča prve stopnje (Sodna ulica 14, Maribor) vsega 400 metrov, zato pooblaščencu tožeče stranke ne pripada strošek iz naslova odsotnosti iz pisarne v času potovanja po četrtem odstavku 6. člena OT.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v izreku navedeni znesek 7.984,58 EUR nadomesti z zneskom 7.895,86 EUR.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa plačati toženi stranki 96,26 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po tem, ko je v zadevi meritorno odločilo,1 glede stroškov postopka pa odločilo, da jih je tožena stranka dolžna tožeči stranki v celoti povrniti, s sedaj izpodbijanim sklepom odmerilo stroške tožeči stranki v višini 7.984,58 EUR in jih naložilo v plačilo toženi stranki v 15 dneh od prejema sklepa.

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo spremembo. Pritožba zatrjuje, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo tožeči stranki po 40 točk za odsotnost iz pisarne po 9., 12. in 16. alineji obrazložitve sklepa pod točko 2. Izpodbijani sklep o tem, za katero pot je odvetniku priznalo te stroške kot nagrado za opravljeno pot, nima obrazložitve, kar pomeni, da sklep nima razlogov o tem odločilnem dejstvu, s čemer je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Sedež odvetniške družbe, ki je zastopala tožečo stranko, je v Mariboru, in sicer je "sprehod" s sedeža odvetniške družbe do sodišča dolg dobrih 300 m, za kar naj bi bilo uporabljenih enormno dolgih 20 minut. Nedvomno je, da je obračun nagrade po 4. točki 6. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) odvetnik upravičen le v primeru, ko ima sedež izven kraja sodišča, saj mu pripada nagrada za odsotnost iz pisarne v času potovanja, kar pa je lahko le premik iz kraja v kraj, nikakor pa ne znotraj istega kraja. Zato so bili navedeni pravdni stroški neupravičeno naloženi v plačilo toženi stranki in tako previsoko odmerjeni v višini 120 točk, posledično 1 % pavšalnih materialnih stroškov 1,20 točke ter 22 % DDV, skupno 88,72 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je glede na to, da je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela, z izpodbijanim sklepom odmerilo tožeči stranki vse stroške, za katere je ocenilo, da so bili potrebni v postopku. Tako je tožeči stranki med drugim priznalo tudi po 40 točk za odsotnost iz pisarne (dvakrat 20 minut) zaradi prihoda na naroke dne 16. 3. 2018, 1. 6. 2018 in 15. 9. 2020, vse pa na podlagi četrtega odstavka 6. člena OT.

5. V četrtem odstavku 6. člena OT je določeno, da pripada odvetniku za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko za vsake začete pol ure 20 točk. Po prvem odstavku 13. člena OT znaša vrednost odvetniške točke 0,60 EUR.

6. Sodišče je po pregledu spisa ugotovilo, da je pooblaščenec tožeče stranke slednjo zastopal na narokih dne 16. 3. 2018, 1. 6. 2018 in 15. 9. 2020. Poleg nagrade za zastopanje na navedenih narokih je sodišče prve stopnje odvetniku priznalo tudi 40 točk za odsotnost iz pisarne (za vsak prihod je priglašeno: dvakrat 20 minut). Pritožba ima prav, da je bila nagrada odvetniku iz tega naslova neutemeljeno priznana. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz pooblastila tožeče stranke odvetniku, kakor tudi iz priloženega stroškovnika izhaja, da ima odvetniška pisarna, ki je v postopku zastopala tožečo stranko, svoj sedež v Mariboru na Partizanski cesti. Na podlagi spletne aplikacije Google maps sodišče druge stopnje ugotavlja, da je navedena odvetniška pisarna oddaljena od sodišča prve stopnje (Sodna ulica 14, Maribor) vsega 400 metrov2, zato pooblaščencu tožeče stranke ne pripada strošek iz naslova odsotnosti iz pisarne v času potovanja po četrtem odstavku 6. člena OT. Za potovanje je šteti prehajanje iz kraja v kraj oziroma v večjem kraju iz enega na drugi konec, ne pa, ko gre za razdaljo 400 m. Slediti je pritožbi, da tožeča stranka ni upravičena do nagrade za trikrat po 40 točk oziroma 120 točk, materialnih stroškov 1,20 točk ter 22 % DDV 26,66 točk, skupno 147,86 točk oziroma 88,72 EUR.

7. V posledici navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke v celoti ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek tožeči stranki priznanih stroškov v višini 7.984,58 EUR zmanjšalo za 88,72 EUR oziroma na 7.895,86 EUR ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

8. Ker je tožena stranka s pritožbo v celoti uspela (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP), ji je tožeča stranka dolžna povrniti vse stroške, ki so ji kot potrebni (155. člen ZPP) nastali v pritožbenem postopku. Tako ji je priznati stroške za sestavo pritožbe v višini 100 točk po tar. št. 21/2 OT (50 % po tar. št. 18 OT), materialne stroške v višini 2 % oziroma 2 točki po 11. členu OT ter 22 % DDV 22,44 EUR po 12. členu OT, skupno 124,44 točk oziroma 74,66 EUR. K temu je potrebno prišteti še znesek sodne takse za pritožbo 21,60 EUR, kar pomeni, da znašajo pritožbeni stroški tožene stranke 96,26 EUR. Le te je dolžna toženi stranki v celoti povrniti tožeča stranka. Odločitev temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP.

1 Sodba Okrožnega sodišča v Mariboru II P 144/2020 z dne 15. 9. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 9/2021 z dne 2. 2. 2021. 2 Preko Ulice heroja Šlandra in Sodne ulice (koraki - 5 minut - 400 m).