Jedro

Za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo denarne terjatve zakon izjeme od splošnega pravila, da je odločilen dan prejema vloge pri sodišču, ne določa. Zato se postopek začne, ko sodišče prejme upnikov predlog za izvršbo.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Iz dohodnega pečata sodišča je mogoče sklepati, da je predlog s priporočeno pošiljko oddal na pošti dne 31.12.2007 in ga naslovil na Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, ki ga je prejelo 3.1.2008. To sodišče se je s sklepom z dne 14.1.2008 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki pa je sprožilo spor o pristojnosti, saj meni, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

Za odločanje v zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

S 1.1.2008 se je začela uporabljati določba 99.a člena Zakona o sodiščih (ZS - UPB4, Uradni list RS, št. 94/2007), saj so bili s tem dnem po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje (Zakon o izvršbi in zavarovanju, ZIZ - UPB4, Uradni list RS, št. 3/2007 in ZIZ-F Uradni list RS, št. 93/2007) izpolnjeni pogoji za vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine na predpisanih obrazcih (19. člen ZS-F, Uradni list RS, št. 127/2006). Ti pogoji so bili namreč vezani na začetek veljavnosti Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS, št. 121/2007; podobno prehodno določbo glede pristojnost v teh postopkih vsebuje tudi 7. člen ZIZ-F). Ta pravilnik je začel veljati 1.1.2008 (24. člen), prehodna določba 23. člena pa določa, da se postopki na podlagi predlogov za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, začeti pred uveljavitvijo pravilnika, vodijo in končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve pravilnika. Odgovor na vprašanje, katero sodišče je pristojno za odločanje v konkretni izvršbi (in po katerih predpisih vodi postopek), je tako odvisen od tega, kdaj se je postopek izvršbe začel: ali z dnem, ko je upnik predlog poslal sodišču priporočeno po pošti (31.12.2007), ali z dnem, ko ga je sodišče prejelo (3.1.2008).

Prvi odstavek 2. člena ZIZ, ki določa, da se postopek uvede na predlog upnika, odgovora na to ne daje. Zato ga je treba na podlagi 15. člena ZIZ poiskati s smiselno uporabo tistih določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007), ki urejajo roke in pravočasnost vlog. Stranke lahko vloge oddajo neposredno pri sodišču (v vložišču), lahko pa jih pošljejo po pošti. V obeh primerih je odločilen dan, ko sodišče vlogo prejme. ZPP v 112. členu določa nekatere izjeme le za vloge, ki so vezane na rok. Le za te, na rok vezane vloge, se po drugem odstavku 112. člena ZPP dan oddaje vloge po pošti priporočeno šteje tudi za dan izročitve sodišču. Sedmi odstavek 112. člena ZPP to pravilo, ki sicer velja za procesne roke, razširja tudi na nekatere materialne roke, in sicer na rok, v katerem se mora v določenem roku po posebnih predpisih vložiti tožba (t.i. prekluzivni roki materialnega prava), in na rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice. Za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo denarne terjatve torej zakon izjeme od splošnega pravila, da je odločilen dan prejema vloge pri sodišču, ne določa. Postopek se je zato v obravnavanem primeru začel 3.1.2008, ko je že veljala izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločanje o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v z zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.