Jedro

Višina povprečnine (300.000,00 SIT), ki jo je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo zagovorniku, ki se brez opravičenega izostanka ni udeležil glavne obravnave, je primerna premoženjskim razmeram zagovornika (kateremu je v tej zadevi kot zagovorniku po uradni dolžnosti iz sredstev sodišča že bila izplačana nagrada v višini 130.000,00 SIT).

Izrek

Pritožba zagovornika se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zagovorniku, na podlagi določila 94. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP), naložilo v plačilo stroške postopka nastale s preložitvijo glavne obravnave dne 15.9.1999 (prevozni stroški dveh prič v znesku 4.980,00 SIT) ter povprečnino (v znesku 300.000,00 SIT).

Zoper sklep se je zagovornik pritožil ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da znesek stroškov naloženih mu v plačilo zniža na razumno višino.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi I. odst. 94. čl. ZKP zagovornik plača, ne glede na izid kazenskega postopka, stroške nastale s preložitvijo glavne obravnave in druge stroške postopka, ki jih je povzročil po svoji krivdi, kot tudi ustrezen del povprečnine.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa in navedb v pritožbi sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno z izpodbijanim sklepom odločilo, da je zagovornik, ki ob pravočasno vročenem vabilu na glavno obravnavo ni pristopil, dolžan plačati stroške, ki so zaradi njegovega neopravičenega izostanka nastali s preložitvijo glavne obravnave (prevozni stroški prič) in povprečnino, saj kot izhaja iz navedb v pritožbi zagovornik pravilnosti take odločitve sodišča ne izpodbija, izpodbija le višino določene mu povprečnine.

Povprečnina se določi v znesku, ki znaša najmanj eno tretjino zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo in največ desetkratni znesek te plače (III. odst. 92. čl. ZKP). Zadnja uradno objavljena povprečna mesečna neto plača v Sloveniji na zaposleno osebo (Ur.l. RS, št. 78/99) se nanaša na mesec julij 1999 in je znašala 107.925,00 SIT. Ni moč pritrditi navedbam v pritožbi, da zaradi preložitve glavne obravnave niso nastali stroški v zvezi z delom sodišča, saj povprečnina zajema pavšalni znesek za delo sodišča v posamezni zadevi (materialne izdatke sodišč v zvezi z izvajanjem sodne funkcije in stroške, ki predstavljajo tudi osebne dohodke sodnikov, tožilcev in sodnega osebja) in ne le stroške oziroma porabljeni čas sodnikov, tožilcev in sodnega osebja v zvezi s pripravo na glavno obravnavo v zvezi s konkretno zadevo.

Višina povprečnine, ki jo je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo zagovorniku, pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje primerna premoženjskim razmeram zagovornika. Iz podatkov te kazenske zadeve, kjer je bil zagovornik obtožencu postavljen po uradni dolžnosti dne 3.4.1998, izhaja, da je tekom preiskave zagovornik že predlagal izplačilo stroškov v višini 87.975,00 SIT (dne 8.5.1998) in po vložitvi obtožnice izplačilo v višini 41.310,00 SIT (dne 1.6.1998), kar je bilo zagovorniku iz sredstev sodišča tudi že izplačano. Ob takšni višini dosedaj že izplačane nagrade zagovorniku iz sredstev sodišča samo v tej kazenski zadevi, pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje na 300.000,00 SIT odmerjena povprečnina primerna premoženjskim razmeram zagovornika, ki v pritožbi konkretnih navedb o svojih premoženjskih razmerah in katere bi lahko na navedeno vplivale, niti ne navaja.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (III. odst. 402. čl. ZKP).