Jedro

Glede na citirane listine, ki jih je pritožnica priložila ugovoru, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ni predložila pravno relevantnih dokazov za svojo trditev, da v času izbrisa prvotnega dolžnika ni bila njegova družbenica oz. da ni imela vpogleda v njegovo poslovanje, zato je sodišče prve stopnje njen ugovor utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba dolžnice se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep z dne

28.1.2004.

Proti navedenemu sklepu je dolžnica po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Zatrjuje, da ni pasivno legitimirana in opozarja, da je to navajala že v ugovoru, vendar sodišče v pobijanem sklepu ni podalo razlogov o tem dejstvu. Z upnikom ni bila v nikakršnem poslovnem in/ali drugem odnosu in je šele s prejemom sklepa z dne 28.1.2004 izvedela, da so v imenu družbe S. d.o.o. sklenjene zavarovalne pogodbe za vozila, ki jih dolžnica ni nikoli videla. Dejstvo je, da je dolžnica družbo S. d.o.o. prodala leta 1995 in od tedaj dalje ni imela nobenega vpogleda v poslovanje družbe. Dolžnica ni sklenila zavarovalnih pogodb z upnikom in ji tudi ni ničesar znano v zvezi z vtoževanim zneskom. Kot je navajala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in tudi predložila listine, ki jih poseduje v zvezi s prodajo družbe S. d.o.o., dolžnica ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ni prišlo do realizacije registracije družbe S. d.o.o. na novega prevzemnika družbe Z. in njegovo družbo, saj je bila za dolžnico zadeva zaključena po podpisu listin in prejemu dogovorjenega zneska od prevzemnika.

Pobijana odločitev je napačna in nepoglobljena. Če bi sodišče izvedlo predlagane dokaze: vpogled priloženih listin, vpogled v sodne spise, ki so bili navedeni v ugovoru, bi po vsestranski proučitvi zadeve zaključilo drugače. Dolžnica je bila s strani prevzemnika družbe hudo ogoljufana, za vse je izvedela, ko je leta 2000 začela prejemati izvršilne predloge in tožbe, za vse dolgove, ki jih je povzročil prevzemnik družbe. Kot izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v K. opr.št. Pg, je sodišče tožbeni zahtevek tožnika M. d.d. zavrnilo, ker toženka S.K. ni sklenila naročniškega razmerja s tožnikom.

Podobna situacija se pojavlja v konkretnem primeru: dolžnica ni sklenila zavarovalnih pogodb za avtomobile in ne more odgovarjati.

Pritožba dolžnice ni utemeljena.

Postopek, ki je v obravnavani zadevi tekel zoper prvotnega dolžnika, družbo S. d.o.o., na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 26.3.1999, je bil s sklepom z dne 5.3.2001 prekinjen zaradi izbrisa dolžnika iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.). Upnik je z vlogo z dne 4.6.2001 predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenico prvotnega dolžnika, S.K., in je sodišče prve stopnje postopek zoper imenovano nadaljevalo s sklepom z dne 28.1.2004 (ta sicer ne vsebuje izrecne odločitve o nadaljevanju postopka zoper S.K., ampak je ta vsebovana v odločitvi, da se izvršba dovoljuje z izvršilnimi sredstvi, nanašajočimi se na novo dolžnico).

Prvotni dolžnik je torej prenehal obstajati z izbrisom iz sodnega registra na podlagi ZFPPod (1. odst. 27. čl.). V takšnem primeru se šteje, da so družbeniki gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD, torej izjavo o prevzemu obveznosti za plačilo morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe. Za takšno preostalo obveznost izbrisane družbe očitno gre tudi pri terjatvi, ki jo upnik izterjuje v tem postopku. Družbeniki izbrisane družbe so torej njeni pravni nasledniki, z izjemo tistih družbenikov, ki niso imeli vpliva na njeno poslovanje in na nastanek obveznosti družbe (t.im. nepravi, pasivni družbeniki - tako: odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002).

Pritožnica ne zanika ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je bila pri prvotnem dolžniku vpisana v sodni register kot njegova družbenica, ravno obratno, izrecno navaja, da postopek prenosa na novega lastnika v sodni register ni bil zaključen; ugovorne trditve v smeri, da je družbo prodala v že v letu 1995 in da od tedaj dalje ni imela vpogleda v njeno poslovanje, so dokazno bremenile njo. V utemeljitev svojih ugovornih trditev pa je dolžnica priložila: prvo stran nepodpisanega predloga za vpis sprememb v sodni register pri prvotnem dolžniku, iz katere bi bilo razvidno, da je bila na pristojno sodišče 24.5.1995 vložena priglasitev za vpis sprememb več podatkov, med drugim tudi vpis spremembe lastnika, pri čemer pa ni videti, za kakšno tovrstno spremembo naj bi šlo; zapis pogodbe o odsvojitvi deležev v družbi S. d.o.o. P. z dne 6.5.1995, ki pa ni podpisana in je kot takšne ni mogoče upoštevati; kopija sodbe Pg z dne 24.10.2001, kjer je pritožnica navedena kot tožena stranka, ni pa iz nje razvidno njeno razmerje do izbrisane družbe. Glede na citirane listine, ki jih je pritožnica priložila ugovoru, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ni predložila pravno relevantnih dokazov za svojo trditev, da v času izbrisa prvotnega dolžnika ni bila njegova družbenica oz. da ni imela vpogleda v njegovo poslovanje, zato je sodišče prve stopnje njen ugovor utemeljeno zavrnilo. Pritožnica pa lahko v tridesetih dneh od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (1. odst. 59. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.