Jedro

Vsaka trditev o nezakonitem ali nepravilnem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa o takšnih ravnanjih na podlagi upnikovih trditev in podatkov v spisu ni mogoče sklepati.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Piranu je v teku izvršilni postopek zaradi izterjave 3.002,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je s sklepom In 32/2012 z dne 5. 4. 2013 izvršilni postopek v celoti ustavilo, ker je dolžnik poplačal upnikovo terjatev, in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. Upnik je 22. 4. 2013 zoper ta sklep vložil pritožbo, 24. 4. 2013 pa je predlagal prenos pristojnosti za odločanje na prvi in drugi stopnji na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje z več razlogi, in sicer: 1) da je predlagal izločitev sodeče sodnice, vendar je bil predlog za izločitev neutemeljeno zavrnjen; 2) da je zoper istega dolžnika vodil še en izvršilni postopek, v katerem je na prvi stopnji sodila ista sodnica A.A., ki je na dolžnikov ugovor sklep o izvršbi razveljavila, Višje sodišče v Kopru pa je odločitev potrdilo; 3) da je 2. 4. 2013 zoper sodnice, ki so sodile na prvi in drugi stopnji, vložil predlog za nadzor nad sodnikovim delom, ki ga obravnava Ministrstvo za pravosodje. Zaveda se, da samo dejstvo, da sodišče ni ugodilo upnikovi pritožbi, ni razlog za delegacijo pristojnosti, vendar pa sta sodišči prve in druge stopnje prekršili več z Ustavo zagotovljenih upnikovih pravic, zaradi katerih je oškodovan najmanj za znesek 35.000,00 EUR, kolikor bi lahko iztržil na podlagi vrstnega reda vknjižene hipoteke na nepremičnini v solasti dolžnika Z. F. Po upnikovem mnenju je sodnica A. A., ko je odločala o dolžnikovem ugovoru v zadevi In 127/2011, ravnala pristransko. Ugotovitev Okrajnega sodišča v Piranu o odločilnem dejstvu (zastaranju upnikove terjatve) namreč ni imela opore v vsebini vloženega ugovora. Sodnica je z razširitvijo dolžnikovih ugovornih navedb nezakonito posegla v pravno razmerje med strankama in favorizirala dolžnika. Višje sodišče v Kopru je upnikovo pritožbo zoper sklep In 127/2011 zavrnilo, pri tem pa je spremenilo ključni razlog za končno odločitev z razveljavitvijo sklepa o izvršbi. Takšno ravnanje višjega sodišča ni bilo v skladu z določbo 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je bila upniku odvzeta pravica do izjave v postopku in je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Na pristranskost kaže tudi dosedanje ravnanje sodnice A. A. v zadevi In 32/2012, ki je neutemeljeno preložila razpisani dražbeni narok, ki bi ga sodišče moralo opraviti 4. 3. 2013. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki je odločal o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „iz drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 5. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, zato vsaka trditev o nezakonitem ali nepravilnem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa o takšnih ravnanjih na podlagi upnikovih trditev in podatkov v spisu ni mogoče sklepati. V primeru kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP in ZIZ. Če pa obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika na prvi ali drugi stopnji sojenja, je to lahko le razlog za njegovo izločitev v skladu s 70. členom ZPP, ne pa za delegacijo pristojnosti.

6. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.