- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cpg 315/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.315.99 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po določbi 1. odst. 62. člena ZPPSL so pravdni stroški del ugotovljene terjatve (na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava) samo, če terjatev temelji na izvršljivi sodni odločbi. Te določbe ni mogoče uporabiti tudi pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, potrebnih za kasnejše iztoževanje terjatve, ki v postopku prisilne poravnave ni bila prijavljena.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje (4. točka izreka sodbe) potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je v 4. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave sklenilo, da mora tožena stranka tožeči povrniti za 16.350,00 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi. Zoper ta sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, naj ga pritožbeno sodišče spremeni. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 157. člena ZPP/77 toženi stranki ni treba povrniti tožeči stranki pravdnih stroškov, če ni dala povoda za tožbo, tožbeni zahtevek pa pripozna v odgovoru na tožbo oziroma na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. Tožena stranka ni z ničemer izkazala, da ni dala povoda za tožbo. To je samo na splošno zatrdila šele v pritožbi. Poleg tega pa je tožbenemu zahtevku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine nasprotovala in ga je pripoznala šele v kasnejši pripravljalni vlogi. Zato ni podlage za odločitev, da ji ni treba povrniti pravdnih stroškov tožeči stranki po 157. členu ZPP/77. Po določbi 1. odst. 62. člena ZPPSL so pravdni stroški del ugotovljene terjatve (na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava) samo, če terjatev temelji na izvršljivi sodni odločbi. Te določbe ni mogoče uporabiti tudi pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, potrebnih za kasnejše iztoževanje terjatve, ki v postopku prisilne poravnave ni bila prijavljena. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je odločitev o pravdnih stroških pravilna in zakonita. Zato je na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP/77 neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeni prvostopni sklep.