Jedro

Pritožnik mora v pritožbi navesti, o katerih dejstvih bodo izpovedale nove priče, s čimer bo dejansko stanje popolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane njegov sklep o izvršbi, opr. št. I 1586/96 z dne 9.9.1996 v veljavi v točki 1. in 3. tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 912.516,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot so navedeni v izreku sodbe ter stroške izvršilnega postopka v znesku 9.425,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.9.1996 dalje do plačila ter pravdne stroške v višini 4.562,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.5.1998 do plačila.

Proti navedeni sodbi se je pritožila tožena stranka ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne ali pa naj podrejeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je že v ugovoru proti sklepu o izvržbi navajal, da po zavarovalnih policah tožeči stranki ničesar ne dolguje, saj jih toženec ni nikoli sklenil s tožečo stranko. Dokazno breme je na tožeči stranki, sodišče prve stopnje pa sploh ni vpogledalo izvršilnega spisa tega sodišča, opr.

št. I 1586/96. Zavarovalnih polic, ki sta bili predloženi sodišču kot dokaz, toženec ni nikoli podpisal ter podpis na teh policah ni njegov, kar je moč ugotoviti z vpogledom v ostale listine spisa in s primerjavo podpisa na tej pritožbi. Kolikor je tožencu znano, je tožeča stranka sklenila leasing pogodbo za navedena vozila, vendar ne s tožencem, ampak z gospodarsko družbo. Kot fizična oseba se toženec nikoli ni pojavljal v vlogi kakršnegakoli zavezanca ali leasingojemalca ali zavarovanca. Iz polic očitno izhaja, da je na njih njegov podpis nekdo ponaredil. Ta dejstva pa kažejo na kaznivo dejanje, na kar bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato naj sodišče vpogleda zavarovalne police, zasliši toženo stranko ter predstavnika družbe A. ter zavarovalnega referenta. Končno toženec še opozarja, da iz sodbe sploh ni razvidno, na katerem materialnem predpisu temelji.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Pritožba ne pove konkretno, v čem naj bi bile bistvene kršitve določb pravdnega postopka, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kakih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti v skladu z določilom 2. odst. 365. čl. ZPP po uradni dolžnosti. Pritrditi pa je treba pritožbi, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, v posledici česar je, vsaj za enkrat, vprašljiva pravilnost odločitve o tožbenem zahtevku.

Sodišče prve stopnje je ob odločanju o tožbenem zahtevku predvsem upoštevalo listine, ki jih je v dokazne svrhe predložila tožeča stranka, zlasti obe sporni zavarovalni polici. Čeprav je toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi sicer navajal, da po zavarovalnih policah, na podlagi katerih sta izdana računa št. 44 do 0696230 in št. 44 do 0696239, upnici ne dolguje ničesar, pa teh trditev sodišče ni moglo preveriti, saj se toženec glavne obravnave dne 25.5.1998 ni udeležil, čeprav je bil nanjo pravilno povabljen.

Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka. Po določilu 219. čl. ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagiti dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, pa odloča sodišče. Po določilu 1. odst. 352. čl. ZPP sme v pritožbi navajati protožnik nova dejstva in predlagati nove dokaze. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala, ko predlaga nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati. Tožena stranka je v pritožbi ravnala v skladu z navedenim zakonitim določilom. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v dopolnjenem postopku odpraviti nakazane pomanjkljivosti in preveriti pritožbene trditve. V ta namen naj izvede vse dokaze, ki jih predlaga tožena stranka. Šele potem, ko bo znova skrbno in kritično ocenilo vse izvedene dokaze, bo lahko pravilno odločilo o zahtevku tožeče stranke. V obrazložitvi sodbe pa bo moralo sodišče navesti tudi predpise, na katere je oprlo sodbo, na kar utemeljeno opozarja pritožba (4. odst. 324. čl. ZPP).

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter v skladu z določilom člena 370/1 ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožena stranka v pritožbi ni zaznamovala.