Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep II Ips 366/97

ECLI:SI:VSRS:1998:II.IPS.366.97 Civilni oddelek

denacionalizacija dokazno breme v postopku denacionalizacije oblike denacionalizacije vrnitev stvari vrnitev nepremičnine s plačilom odškodnine za razliko v vrednosti valorizacija glavnice
Vrhovno sodišče
12. marec 1998
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za procesne odločitve, vezane na dokazovanje in dokazno breme (prava vrednost v denacionalizacijskem postopku vračane stvari) veljajo ustrezne določbe ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nepremičnini s parcelno št. ... in ..., obe k.o..., vrneta v last in posest upravičencu, predlagateljevemu očetu A. Š., predlagatelj pa mora S. k. z. in g. RS kot zavezancu za vrnitev plačati kupnino v znesku 79.036,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Pritožbo tretjega nasprotnega udeleženca RS - S. k. z. in g. RS je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej odločitvi tretja nasprotna udeleženka RS - S. k. z. in g. RS vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V skladu z določbo 7. člena ZPP mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka, izvesti pa sme (3. člen ZPP) tudi tiste dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če so pomembni za odločitev. Navedbe o bistveno povečani vrednosti spornih zemljišč so bistvenega pomena in so po mnenju revizije dokazane z listinami. Gre za spremembo bonitetnega razreda zemljišč. Če pa bi sodišče druge stopnje štelo, da navedbe niso dokazane, bi moralo zadevo vrniti sodišču prve stopnje v dopolnitev dokaznega postopka.

Predlagatelj na revizijo ni odgovoril, preostala dva nasprotna udeleženca se o njej nista izjavila, izjave pa tudi ni podalo Državno tožilstvo Republike Slovenije (tretji odstavek 390. člena ZPP - zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

O zahtevi za denacionalizacijo iz 5. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen - Ur. list RS, št. 27/91) odloča sodišče v nepravdnem postopku (56. člen ZDen). Če ni drugače določeno, se v nepravdnem postopku uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku (37. člen zakona o nepravdnem postopku - Ur. list SRS, št. 10/86). Tudi iz določbe tretjega odstavka 56. člena ZDen ni mogoče sklepati, da bi za procesne odločitve, vezane na dokazovanje in dokazno breme, posebej pa na dokazovanje z izvedenci veljala kakšna druga podlaga kakor ustrezne določbe ZPP. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je zaradi ugotavljanja prave vrednosti v denacionalizacijskem postopku vračane stvari (25. člen ZDen) kršilo določbe 7. člena ZPP, ker ni samo z ustreznimi dokazili določilo te vrednosti. Omejilo se je namreč na listine (podatke o boniteti in kulturi odvzetega zemljišča) in izpovedi prič o tem, v kakšnem stanju sta se zemljišči nahajali ob podržavljenju in v kakšnem stanju sta sedaj. Ocenilo je, sodišče druge stopnje pa se je s to oceno strinjalo, da sta zemljišči ob podržavljenju spadali med belokranjske stelnike in sta bili že tedaj porasli z mešanim gozdom, metoda izračuna razlike takratne in sedanje vrednosti (sodišče prve stopnje jo je podrobno izdelalo) pa povečane vrednosti ne dokazuje. Glede drugačnih trditev je bilo breme dokazovanja na nasprotnih udeleženkah, vendar revidentka za stroške mnenja, ki naj bi ga dal izvedenec, ni bila pripravljena založiti denarja. Sodišči nižjih stopenj sta zato odločili ob razpoložljivih dokazih, ki so bili ustrezno ocenjeni, pri čemer je glede na procesno ravnanje revidentke sodišče druge stopnje štelo, da novih dokazov za svoje drugačno stališče ta niti ne ponuja. Vsebinsko zatrjevani revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP zato ne obstoji.

Obe sodišči pa sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Nepremičnini sta vrnjeni denacionalizacijskemu upravičencu v last ob pogoju iz drugega odstavka 25. člena ZDen, torej z obveznostjo plačila razlike v vrednosti, izračunane po določbi sedmega odstavka 44. člena v zvezi s 85. členom ZDen. Višina te razlike je bila ugotovljena z razpoložljivimi dokazi in je tako postala del ugotovljenega dejanskega stanja. Na to stanje pa je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 385. člena ZPP). V reviziji znova ponujeno dokazovanje z izvedencem torej posega v tako ugotovljeno dejansko stanje, ki ne more biti več predmet revizijske presoje.

Izpodbijani odločitvi tako ni mogoče očitati niti v reviziji zatrjevanih nepravilnosti, niti napak, na katere je revizijsko sodišče dolžno po določbi 386. člen ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia