Jedro

Tožnik je seznanjen z vloženo tožbo, zato mu zakon nalaga določena ravnanja v postopku. Skrbeti mora, da sodišču pravočasno sporoči spremembo naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj. Prav tako je na njegovi strani skrb za kontakt s pooblaščencem ter spremljanje postopka. Ker je seznanjen s tem, da teče pravda, je od njega namreč utemeljeno pričakovati ustrezno skrbnost. Opravičljiva odsotnost, kot obnovitveni razlog po 3. točki 394. člena ZPP, izključuje vedenje, da poteka postopek pred sodiščem in se ne nanaša zgolj na opravljanje posameznih procesnih dejanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka zoper družbo K. d.o.o., zoper ostale tožence pa je predlog zavrnilo. Tožniku je naložilo plačilo pravdnih stroškov drugo do šesto toženca v višini 548,77 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Zoper navedeni sklep je vložil tožnik pravočasno pritožbo. Uveljavljal je pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano obnovo postopka dovoli oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 14.4.2004 razsodilo s sodbo, ki je postala pravnomočna dne 3.6.2005. Tožnik je nato dne 11.9.2008 vložil predlog za obnovo postopka. Navedel je, da je bil celo leto 2004 odsoten ter da sodišča ni obvestil o svoji daljši odsotnosti, saj ni vedel, da mu je, tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, njegov pooblaščenec odpovedal pooblastilo. Zato bi bilo, po njegovem mnenju, vsa nadaljnja pisanja sodišča treba šteti kot prve vloge, v smislu 3. točke 394. člena ZPP ter dopustiti obnovo postopka.

Sodišče prve stopnje predlogu za obnovo postopka ni ugodilo. Navedlo je, da so bile vloge tožene stranke pravilno vročene pooblaščencu tožnika, po odpovedi pooblastila, leta 1999, pa so bila sodna pisanja vročena tožniku na njegovem naslovu. Tožnik pisanj ni dvigoval in se je šele leta 2008 pozanimal, kaj se dogaja v sporu. Sodišče tožnika o odpovedi pooblastila ni bilo dolžno obvestiti. Glede na vse navedeno je sklenilo, da okoliščina, da je bil tožnik v letu 2004 odsoten, na odločitev ne more vplivati, saj ni izkazal obstoja uveljavljenega obnovitvenega razloga.

Kot izhaja iz zakonske določbe, se obnovitveni razlog iz 3. točke 394. člena ZPP nanaša na primer, ko je toženi stranki tožba vročena s fikcijo vročitve pod pogoji iz 142. člena ZPP. Zakonodajalec je ocenil, da je taka vročitev, ki pripelje do pravnomočne sodbe tedaj, ko toženec več kot šest mesecev ni bival na svojem naslovu oziroma sploh ni bival v domovini, čeprav ni mogel pričakovati, da bo proti njemu sprožen civilni pravdni postopek, vendarle pretrda posledica opravičljivega strankinega nesodelovanja v postopku (primerjaj Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 590). Razlog, zakaj je zakonodajalec za ta primer določil možnost obnove postopka, je torej okoliščina, da toženec ni mogel pričakovati, da bo proti njemu sprožen postopek. Opravičljiva odsotnost, po navedeni določbi, torej izključuje vedenje, da poteka postopek pred sodiščem in se ne nanaša zgolj opravljanje posameznih procesnih dejanj.

Iz navedenega izhaja, da navedeno za tožnika ne more veljati. Tožnik je seznanjen z vloženo tožbo, zato mu zakon nalaga določena ravnanja v postopku. Skrbeti mora, da sodišču pravočasno sporoči spremembo naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj. Prav tako je na njegovi strani skrb za kontakt s pooblaščencem ter spremljanje postopka. Ker je seznanjen s tem, da teče pravda, je od njega namreč utemeljeno pričakovati ustrezno skrbnost. Sodišče prve stopnje je tako, po presoji pritožbenega sodišča pravilno sklenilo, da obnovitveni razlog iz 3. točke 394. člena ZPP ni podan. Tožnik pa tudi ni uveljavljal obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP, saj priznava, da svojega naslova ni sporočil sodišču, niti ni spremljal poteka postopka.

Uveljavljena pritožbena razloga nista utemeljena. Prav tako pa tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 366. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. členom ZPP).