Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da je bil tožnik seznanjen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dne 20. 8. 2014, oprlo le na izpoved priče A.A., saj tožena stranka tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo trdila, da je tožba prepozna, saj je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 21. 8. 2014, tožba pa je bila vložena po izteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka. Tožena stranka ni zatrjevala, da je bil tožnik z izredno odpovedjo seznanjen že 20. 8. 2014. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožena stranka ni zatrjevala, zato je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. To pa predstavlja kršitev absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 26. 9. 2014, katere tožbeni zahtevek je bil končno oblikovan s pripravljalno vlogo z dne 21. 12. 2015, zavrglo in odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep (razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, s tem ko je štelo, da se je tožnik z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi seznanil dne 20. 8. 2016. Sodišče je svojo odločitev argumentiralo z izpovedjo priče A.A., ki je izpovedala, da je tožnika dne 20. 8. 2014 z odpovedjo seznanila in mu jo skušala vročiti, pa je ta ni želel prevzeti. Pritožba poudarja, da tožena stranka trditev, o katerih je izpovedala priča A.A. in jih je v obrazložitev sklepa povzelo sodišče prve stopnje, ni podala oziroma zatrjevala tekom postopka, prav tako pa izpovedi te priče ni povzela v svojo trditveno podlago. Tožena stranka je tekom postopka zatrjevala le, da je tožba vložena prepozno zato, ker je bila tožniku tožba vročena 21. 8. 2014, kar je razvidno iz podpisane vročilnice, tožnik pa je tožbo vložil 29. 9. 2014, kar je po izteku 30 dnevnega prekluzivnega roka. Tako je sodišče prve stopnje svojo trditev oprlo na nezatrjevana dejstva, kar je bistvena kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je bila s tem tožeči stranki odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem, ker v postopku ni mogla pričakovati, da bo sodišče kot relevantna štelo neka dejstva, ki sploh niso bila zatrjevana. Splošno sprejeta sodna praksa zagovarja stališče, da pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z izpovedbo zaslišanih strank ali prič. Poleg tega pa pritožba poudarja, da je sodišče dejansko stanje ugotovilo napačno. Če bi bil tožnik dejansko dne 20. 8. 2014 seznanjen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ni logične razlage za to, da tožena stranka tega tekom postopka ne bi zatrjevala. Tožena stranka je v celoti zatrjevala, da je tožnika na sestanku dne 20. 8. 2014 A.A. seznanila le s tem, da predstavlja zavrnitev opravljanja dela hujšo kršitev delovnega razmerja ter, da mu je bila dana možnost zagovora. Glede na navedeno pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi 2. odstavka 350. člena v povezavi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja tožeča stranka s pritožbo.

5. Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev, da je bil tožnik seznanjen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dne 20. 8. 2014, oprlo le na izpoved priče A.A., saj tožena stranka tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Kot pravilno ugotavlja pritožba, je tožena stranka v odgovoru na tožbo trdila, da je tožba prepozna, saj je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 21. 8. 2014, kar izhaja iz povratnice, tožba pa je bila vložena po izteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka, dne 26. 9. 2014. Tožena stranka ni zatrjevala, da je bil tožnik z izredno odpovedjo seznanjen že 20. 8. 2014. 6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožena stranka ni zatrjevala, zato je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom, kar je kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani del sklepa skladno z določbo 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati trditve tožene stranke, da je tožba prepozna, ker je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 21. 8. 2014. Ugotoviti bo moralo, kdaj je bil tožnik z odpovedjo dejansko seznanjen, saj je poštno pošiljko prevzel njegov prijatelj. Od te ugotovitve pa je odvisno ali je tožba vložena pravočasno ali ne.

7. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih pritožnik ni priglasil.