Jedro

Dolžnica stroškovne odločitve konkretno ne izpodbija. Uradni preizkus odločitve o upnikovih stroških, ki predstavljajo stroške za pripravo odgovora na ugovor, pa je pokazal nepravilno uporabo materialnega prava. Po drugem odstavku 151. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora upravičenje drugih oseb do nagrade izhajati iz zakona. Upnik, ki kot podlago za stroške navaja svoj cenik, do te nagrade zato ni upravičen.

Upniku kot stranki sicer pripadajo izdatki (prvi odstavek 151. člena ZPP). Zahteva za njihovo povrnitev mora biti opredeljena (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker v konkretnem primeru upnik v stroškovniku določno navaja, da gre za plačilo za pripravo odgovora na ugovor, tem stroškom ni mogoče pripisati naravo izdatkov po prvem odstavku 151. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka v odločitvi o upnikovih stroških spremeni tako, da glasi: „Upnikov zahtevek za povrnitev stroškov odgovora na ugovor se zavrne.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki in v delu II. točke izreka v odločitvi o stroških dolžnice potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova (I. točka izreka) in ji naložilo povrnitev stroškov upnikovega odgovora na ugovor v znesku 30,00 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter odločilo, da svoje stroške krije sama (II. točka izreka).

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi zoper prvostopenjski sklep uveljavlja identične navedbe kot v ugovoru. Odločitev izpodbija iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Trdi, da terjatev ni prešla na upnika oz. obveznost ni prešla na dolžnico. Upnik kot upravnik nima aktivne legitimacije za izterjavo vplačila v rezervni sklad. Plačilo je dolžnost vsakega etažnega lastnika in z vplačilom nastane skupno premoženje etažnih lastnikov. Opira se na 119. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 41. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). V primeru neplačila etažnega lastnika gre za terjatev ostalih, pri čemer ima upravnik zakonsko pooblastilo za tožbo v imenu in na račun preostalih etažnih lastnikov. Ti so v materialnem razmerju z dobavitelji in aktivno in pasivno legitimirani. Dolžnica tudi nima nobenih obveznosti, saj zaračunanih storitev, to je skupnega ogrevanja, ne koristi. Prav tako hodniki in stopnišča niso ogrevani. Očita, da se je sodišče do ugovornih navedb zgolj pavšalno opredelilo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, s stroškovno posledico za upnika.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da dolžnica, ki ji je priznana brezplačna pravna pomoč, z izrabljanjem pravnih sredstev zgolj zavlačuje postopek. Ugotavlja, da je pritožba kopija ugovora, spremenjena le v stroškovniku.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Cilj sodnega varstva v pravdnem postopku je odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, cilj izvršilnega postopka, ki sledi pravdnemu postopku, pa izvršitev materialno pravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Izvršilno sodišče je na sodno odločitev pravdnega sodišča vezano in vanjo ne sme ponovno ali več posegati. Izvršbo lahko prepreči le neizpolnitev z zakonom določenih predpostavk za dovolitev izvršbe ali po nastanku izvršilnega naslova nastale okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. Ti razlogi so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

6. V obravnavanem primeru je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sodb Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 116/2018 z dne 27. 2. 2019 in P 104/2019 z dne 30. 6. 2020. Ti po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavljata izvršilni naslov. V njem je sodišče v predhodnem kognicijskem postopku že pravnomočno ugotovilo obstoj terjatve. Ta je v izvršilnem naslovu subjektivno določena z natančno opredelitvijo upnika, ki mu pripada pravica in dolžnice, ki jo bremeni obveznost, kot tudi objektivno. Opredeljena je denarna obveznost, njen obseg ter čas izpolnitve. Izvršilni naslov veže tako stranke, kot izvršilno sodišče, ki ne more več preizkušati njene konkretne materialnopravne zakonitosti in pravilnosti. Izvršilno sodišče je dolžno obveznost iz izvršilnega naslova le prisilno izvršiti vse dokler takšna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, ni razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Da sta sodni odločbi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici razveljavljeni ali spremenjeni oz. odpravljeni, dolžnica ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz podatkov spisa.

7. Ker je izvršilno sodišče vezano na rezultat predhodnega kvalificiranega postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov, in mora upoštevati v njem ugotovljene stranke, kot tudi terjatev, saj ga k temu zavezuje učinek pravnomočnosti in s tem prepoved ponovnega odločanja o zadevi, okoliščine, ki jih dolžnica navaja v pritožbi, da upnik ni aktivno legitimiran za uveljavljanje terjatve, sklicujoč se na zakonsko podlago SPZ in SZ-1 ter da je terjatev neutemeljena, ker storitev ne koristi, ne predstavljajo razlogov, ki bi preprečevali izvršbo. Dolžnica bi morala navedbe, s katerimi se protivi sodnima odločbama izdanima v pravdnem postopku, uveljavljati v pravdnem postopku oz. z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi zoper odločitvi doseči drugačno sodno odločbo. V fazi prisilne realizacije sodne odločbe so njeni očitki o nepravilni in nezakoniti sodni odločbi prepozni in povsem neupoštevni.1

8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je ugovor dolžnice neutemeljen. Iz tega razloga, in ker sodišče druge stopnje tudi pri uradnem preizkusu, opravljenem na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ni ugotovilo kršitev, saj se je sodišče prve stopnje do vseh ugovornih navedb dolžnice konkretno in določno opredelilo ter navedlo razloge za njihovo zavrnitev, je pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka.

9. Dolžnica stroškovne odločitve konkretno ne izpodbija. Uradni preizkus odločitve o upnikovih stroških, ki predstavljajo stroške za pripravo odgovora na ugovor, pa je pokazal nepravilno uporabo materialnega prava. Po drugem odstavku 151. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora upravičenje drugih oseb do nagrade izhajati iz zakona.2 Upnik, ki kot podlago za stroške navaja svoj cenik, do te nagrade zato ni upravičen.

10. Upniku kot stranki sicer pripadajo izdatki (prvi odstavek 151. člena ZPP).3 Zahteva za njihovo povrnitev mora biti opredeljena (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker v konkretnem primeru upnik v stroškovniku določno navaja, da gre za plačilo za pripravo odgovora na ugovor, tem stroškom ni mogoče pripisati naravo izdatkov po prvem odstavku 151. člena ZIZ. V posledici ugotovljenega je sodišče druge stopnje odločitev o upnikovih stroških spremenilo tako, da je te zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ostalem je stroškovno odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnica je uspela zgolj v stroškovnem delu, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). O pritožbenih stroških upnika ni bilo odločeno, ker jih ta ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Stranki postopka morata pravnomočno odločitev sodišča šteti za resnično in pravilno. V interesu ohranitve pravnega reda je izključena možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve in zavezuje tiste, na katere se nanaša. To velja tudi v primeru morebitne pravnomočne nepravilne odločitve. 2 Drugi odstavek 151. člena ZPP glasi: „Pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade.“ 3 Gre za stroške, ki nastanejo med postopkom: izdatki za izvedbo dokazov, za sodne takse, za procesna dejanja zunaj sodnih zgradb, za potne stroške in stroške zaradi izgubljenega zaslužka v zvezi s samim potekom postopka strank in njihovih zastopnikov, stroški v zvezi z vročanjem po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost, in stroški, ki nastanejo zaradi postopka: razni materialni stroški, stroški za zavarovanje dokazov pred pravdo, ki se uveljavljajo v pravdi, zaradi katere je bilo opravljeno zavarovanje dokazov, stroški obveznega predhodnega postopka, stroški zunajsodnega opomina, stroški poskušane sodne poravnave po 309. členu ZPP in podobno.