Jedro

Zamudne obresti od preveč plačane dohodnine za leto 1991 začnejo teči po preteku 30 dni od izdaje odmerne odločbe, s katero je ugotovljeno preplačilo, seveda, če preplačilo ni v tem roku vrnjeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Iz upravnih spisov izhaja, da je Območna uprava za javne prihodke z odločbo z dne 21.9.1992 odmerila tožnici dohodnino za leto 1991 v znesku 92.400,00 SIT in ugotovila, da je tožnica z akontacijami plačala preveč 7.285,00 SIT ter ji ta znesek vrnila. Tožnica se je zoper to odločbo pritožila, ker ji niso bile priznane obresti za preveč plačani znesek od 1.1.1992 dalje, kot je v napovedi za odmero dohodnine za leto 1991 zahtevala. Tožena stranka je z odločbo z dne 8.1.1993 njeno pritožbo zavrnila z obrazložitvijo, da iz določbe 103. člena zakona o dohodnini izhaja, da je zavezanec upravičen do obresti samo v primeru, če je po pravnomočni odmerni odločbi plačal več kot je bil dolžan.

Tožnica je 17.2.1993 vložila tožbo, v kateri navaja, da določba 103. člena zakona o dohodnini v tem sporu ni uporabljiva, ker je bil davek od njenih osebnih prejemkov odtegovan na podlagi zakona in ne pravnomočne odločbe. Že 31. 12.1991 je imela 7.285,00 SIT preveč plačanega davka, odločba pa je bila izdana z veliko zamudo, šele 19.9.1992, s katero je preplačilo priznano, ne pa obresti. Tožnica se sprašuje, kaj bi bilo, če bi bila odločba izdana po več letih. Predlaga, da se odločba odpravi in toženi stranki naloži plačilo zamudnih obresti od zneska 7.285,00 SIT za čas od 1.1.1992 do 26.10.1992 in stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 103. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91 - ZDoh) ima zavezanec ali kdo drug, ki je na račun davka, obresti, denarne kazni ali stroškov prisilne izterjave plačal več, kot je bil dolžan plačati po pravnomočni odločbi, pravico zahtevati vračilo preveč plačanega zneska. Preveč plačani davek, skupaj s pripadajočimi obrestmi se na zahtevo vrne zavezancu v 30. dneh od vložitve zahteve. Iz te zakonske določbe izhaja, da je preplačilo na račun davka, v obravnavanem primeru na račun dohodnine, ugotovljeno s pravnomočno odločbo. To tudi pomeni, da obveznost vrnitve preplačila nastane s pravnomočno odločbo. Obveznost plačila zamudnih obresti nastane, ko dolžnik pride v zamudo s plačilom oziroma od prvega dne zamude tečejo zamudne obresti. Glede na tako zakonsko ureditev v obravnavanem primeru ni bilo zamude pri vračilu preveč plačanega zneska, zato zamudne obresti še niti niso začele teči, in tako obveznost plačila zamudnih obresti ni nastopila. Po določbi 94. člena zakona o dohodnini je dohodnina za leto 1991 morala biti odmerjena do 31.oktobra 1992, torej je tožnica odmerno odločbo dobila v zakonu določenem roku.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije, tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.