Jedro

Tožnica želi s predlagano začasno odredbo doseči izvršitev izreka zamudne sodbe, čeprav se bo njena terjatev (prenehanje pravnega razmerja med toženko in družbo B., d. o. o.) realizirala že s pravnomočnostjo zamudne sodbe in izvršba ni potrebna.

Zatrjevana nevarnost zaradi pravnih napak poslovnih deležev, ki bi jih pridobili dobroverni kupci, ne obstaja.

Subjektivnih mej pravnomočnosti sodbe ni mogoče širiti na novega družbenika, ne glede na razloge, iz katerih pravno razmerje toženke z družbo B., d. o. o., preneha. Na sodbo sta vezani le pravdni stranki in o pravnem nasledstvu v sporih, ki se nanašajo na člansko pravico družbenika do izključitve drugega družbenika iz družbe, ni mogoče govoriti. Izključitvena sodba se namreč ne nanaša na poslovni delež, pač pa na točno določenega družbenika.

Z vpisom podatka o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi toženke iz družbe B., d. o. o., in naložitvijo obveznosti toženki, da o tem tudi sama posebej seznani vse potencialne kupce njenih poslovnih deležev, se (začasno) v ničemer ne ureja pravno razmerje, katerega spremembo tožnica uveljavlja z izključitveno tožbo.

Pravica do izjavljanja vključuje dolžnost sodišča do opredelitve, ta pa je v odgovoru na strankina pravna razčlenjevanja, argumente in stališča. Tak odgovor je v izpodbijanem sklepu v celoti izostal.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi I Pg 12/2022 z dne 29. 7. 2022 (red. št. 49 spisa) razveljavi in predlog za začasno odredbo zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške, toženi stranki pa je dolžna v osmih dneh povrniti 1.855,24 EUR stroškov postopka zavarovanja in 3.662,98 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Ugovor tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. I Pg 12/2022 (red. št. 49) z dne 29. 7. 2022 se kot neutemeljen zavrne.

II. Tožena stranka A., d. o. o., je dolžna plačati stroške postopka tožeči stranki Družba za upravljanje terjatev bank, d. d., v višini 3.630,00 EUR, v roku 15 dni, do takrat brez obresti, v primeru zamude, ki začne teči naslednji dan po preteku 15-dnevnega paricijskega roka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov (po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) pritožila toženka. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo in priglasila stroške pritožbenega postopka z obrestno posledico.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tej zadevi je tožnica vložila tožbo zaradi sodne izključitve družbenika. Ker je toženka na tožbo odgovorila prepozno, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da se toženka kot družbenica izključi iz družbe B., d. o. o., tožnici pa je dolžna plačati tudi pravdne stroške v višini 12.664,71 EUR. Sodba še ni pravnomočna.

6. Po izdaji sodbe je tožnica vložila predlog za izdajo začasne odredbe. Predlagala je, da se njen zahtevek zavaruje tako, da se v sodnem registru vpiše podatek o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi toženke iz družbe B., d. o. o., in da se toženki naloži obveznost, da o tem tudi sama posebej seznani vse potencialne kupce njenih poslovnih deležev. V primeru nespoštovanja te obveznosti je toženka dolžna plačati denarno kazen v višini 500.000,00 EUR, ki se izterja po uradni dolžnosti. Na ta način naj bi bili pridobitelji poslovnih deležev seznanjeni z dejstvom, da lahko zaradi izključitve toženke pride do prenehanja poslovnih deležev (predmeta nakupa).

7. Sodišče prve stopnje je predlagano začasno odredbo izdalo s sklepom z dne 29. 7. 2022, zoper katerega je toženka vložila ugovor. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o začasni odredbi zavrnilo s stroškovno posledico.

8. Uvodoma višje sodišče pritrjuje očitku pritožnice, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu dobesedno povzemalo trditve iz tožničinih vlog. Tudi po stališču višjega sodišča je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena v tem smislu, da sodišče prve stopnje sploh ni navedlo svojih razlogov, iz katerih je pritrdilo tožničinim argumentom, pač pa je slednje kar vzelo za svoje. Prav tako ni obrazložilo, zakaj ne sprejema nasprotnih materialnopravnih stališč oziroma nasprotnih dejstev toženke, ki jih je zatrjevala v ugovoru, saj je kot razloge za njihovo zavrnitev navedlo tožničine razloge. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dobesedno povzelo tudi tožničine razloge, s katerimi je utemeljilo materialnopravna stališča. Pritožbenim očitkom o prekopiranem besedilu tožnice iz njenih pripravljalnih vlog je zato mogoče v celoti pritrditi, s tem pa tudi očitku o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Kljub navidezni izčrpnosti izpodbijanega sklepa namreč ta vsebuje le verne povzetke trditev tožnice, ne pa lastne argumentacije sodišča. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja pa je pomembno, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, da jih ni prezrlo. Pravica do izjavljanja namreč vključuje dolžnost sodišča do opredelitve, ta pa je v odgovoru na strankina pravna razčlenjevanja, argumente in stališča. Tak odgovor je v izpodbijanem sklepu v celoti izostal. 9. Ker v obrazložitev odločbe sodijo le relevantna dejstva, sodišče prve stopnje pa je vanjo povzelo vsa izvajanja tožnice, iz izpodbijanega sklepa nadalje niti ni mogoče razbrati, kateri so tisti pravno pomembni razlogi, na katerih izpodbijana odločitev temelji. Zato gre pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje kršilo pravico toženke do obrazložene sodne odločbe, četudi je višje sodišče izpodbijano odločitev lahko preizkusilo, z obrazložitvijo v nadaljevanju pa tudi odpravilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Stališča sodišča prve stopnje (sicer prevzeta od tožnice) je namreč lahko razbralo in preizkusilo njihovo pravilnost. 10. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je verjetnost obstoja terjatve prepoznalo v tem, da je bila že izdana (zamudna) sodba, s katero je bilo tožbenemu zahtevku, da se toženka iz družbe B., d. o. o., izključi, ugodeno. Ker so za odločitev o tej pritožbi odločilni drugi razlogi, se višje sodišče do pritožbenih trditev glede verjetnosti obstoja terjatve ni opredeljevalo,1 ponoviti pa gre, da gre za nedenarno terjatev na izključitev družbenika. Predmet terjatve je sprememba pravnega razmerja, natančneje prenehanje pravnega razmerja med toženko in družbo B., d. o. o. 11. Nadalje mora upnik po drugem odstavku 272. člena ZIZ z verjetnostjo izkazati še izpolnjenost enega izmed naslednjih pogojev, določenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ: da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

12. Skladno s sodno prakso in pravno teorijo nevarnost onemogočanja ali otežitve izvršbe terjatve2 zahteva zavarovalno funkcijo začasnih odredb, zaradi česar ob izpolnitvi tega pogoja ni mogoče izdati regulacijske začasne odredbe. Tožnica je predlagala, da se v sodnem registru vpiše podatek o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi toženke iz družbe B., d. o. o., in da se toženki naloži obveznost, da o tem tudi sama posebej seznani vse potencialne kupce njenih poslovnih deležev, kar utemeljuje s tem, da obstaja velika verjetnost, da bo toženka oziroma njen zastavni upnik skušala razpolagati s poslovnimi deleži in se na ta način izogniti učinkom izključitve. Pritožnica s tem v zvezi utemeljeno uveljavlja, da niti ni povsem jasno, katera od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ naj bi bila izpolnjena. Sodišče prve stopnje tega v obrazložitvi prav tako ni pojasnilo, iz izvajanj tožnice pa gre zaključiti, da bi rada dosegla, kar bo s pravnomočnostjo zamudne sodbe realizirano: toženka bo kot družbenica izključena iz družbe B., d. o. o. Ker je, kot pojasnjeno, zavarovanje možnosti kasnejše izvršbe namen zavarovalnih začasnih odredb (ureditvenih zavarovalnih odredb pa v začasni ureditvi spornega razmerja), predpostavka nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, v tem postopku zavarovanja ne pride v poštev. Oblikovalna (in ugotovitvena) sodba se namreč ne izvrši, pač pa se izčrpa že s samo pravnomočnostjo. Tožnica pa želi s predlagano začasno odredbo doseči izvršitev izreka zamudne sodbe, čeprav se bo njena terjatev (prenehanje pravnega razmerja med toženko in družbo B., d. o. o.) realizirala že s pravnomočnostjo zamudne sodbe in izvršba ni potrebna.

13. Predlagani razlog za začasno odredbo, ki predstavlja spodnjo premiso k prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ3 torej ne le, da v tem postopku zavarovanja ni dovoljen, je tudi vsebinsko prazen.

14. Nadalje višje sodišče ugotavlja, da tožnica s predlagano začasno odredbo dejansko ne meri niti na preprečitev uporabe sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ): pritožba namreč utemeljeno uveljavlja, da bi toženka z odsvojitvijo svojega poslovnega deleža že pred pravnomočnostjo zamudne sodbe izpolnila tožbeni zahtevek tožnice. Tožničin argument je pravilen: materialnopravno zmotno je stališče (ki ga je od tožnice prevzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu), da se sodba o izključitvi razteza tudi na kasnejše pridobitelje poslovnega deleža, ki da bi zahtevku tožnice na izključitev nasprotovali in ugovarjali, da so poslovni delež pridobili v dobri veri in zaupanju v registrske podatke, tožnica pa da bi morala tako svojo terjatev na izključitev uveljavljati zoper dobroverne kupce kot singularne pravne naslednike toženke.

15. Tretji odstavek 501. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 določa, da sme vsak družbenik s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo. Družbenik lahko sodno varstvo z oblikovalno tožbo uveljavlja zoper družbenika, ki s svojimi ravnanji ali opustitvami krši članske pravice. Razlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe, torej izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. Prizadeti družbenik to pravico lahko uveljavlja, le dokler ima ta status družbenika.4 Povedano drugače, v postopku, v katerem tožnica terjatev na izključitev družbenika uveljavlja zoper toženko, pravnomočna sodba na izključitev toženke ne more vplivati na kasnejše pridobitelje njenega poslovnega deleža v družbi B., d. o. o. V trenutku, ko (pravna) oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja, nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik.5 Zatrjevana nevarnost zaradi pravnih napak poslovnih deležev, ki bi jih pridobili dobroverni kupci (prim. 12. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), torej ne obstaja. S samo seboj v nasprotju pa je v tem delu tudi obrazložitev, da se z začasno odredbo ne preprečuje oziroma omejuje možnost prodaje (temveč zgolj zagotavlja, da so morebitni kupci obveščeni o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi). Tožničine trditve, da se toženka z razpolaganjem s poslovnim deležem želi izogniti učinku izključitve, so torej nelogične. Prav s tem bi se toženka samoiniciativno "izključila" iz družbe.

16. Glede na povedano je materialnopravno zmotna utemeljitev sodišča prve stopnje, da se sodba na morebitne kupce razteza zaradi učinka "erga omnes". Subjektivnih mej pravnomočnosti sodbe namreč ni mogoče širiti na novega družbenika, ne glede na razloge, iz katerih pravno razmerje toženke z družbo B., d. o. o., preneha. Na sodbo sta vezani le pravdni stranki in o pravnem nasledstvu v sporih, ki se nanašajo na člansko pravico družbenika do izključitve drugega družbenika iz družbe, ni mogoče govoriti. Izključitvena sodba se namreč ne nanaša na poslovni delež, pač pa na točno določenega družbenika. Zato na tem mestu višje sodišče pritrjuje pritožbi, da želi tožnica s predlagano začasno odredbo pravzaprav preprečiti, da bi toženka storila to, kar tožnica z izključitveno tožbo zahteva – izstop toženke iz družbe.

17. K temu višje sodišče le še dodaja, da se sodba II Ips 319/2013 z dne 10. 7. 2014, na katero se sodišče prve stopnje sklicuje v prid učinkovanju oblikovalnih sodb zoper vse osebe (erga omnes), nanaša na oblikovalno tožbo oziroma zahtevek na razveljavitev pogodbe (v razmerju do tožbe oziroma zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe)6, ne pa na izključitveno tožbo.

18. Sodišče ne more izdati takšne začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja. Presojo o tem, ali je predlagana oblika zavarovanja ustrezna, je mogoče opraviti na podlagi primerjave med predlagano obliko zavarovanja in naravo nedenarne terjatve, zavarovanju katere je predlagana oblika zavarovanja namenjena. Da je potrebna izdaja začasne odredbe, ki bi toženki preprečila morebitno nadaljnje samovoljno ravnanje zaradi preprečitve težko nadomestljive škode družbi in tožnici (v smislu ogrožanja družbe ali razvrednotenja vrednosti svojega poslovnega deleža), tožnica ni uveljavljala, prav tako ne, da bi toženka v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja tožnici onemogočala uresničevati zakonske pravice iz naslova lastništva poslovnega deleža ali poskušala preprečiti učinkovito uveljavitev njenih pravic.

19. Glede na to višje sodišče ugotavlja, da je predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga v postopku izključitve družbenika predlaga tožnica, neodpravljivo nesklepčen. Z vpisom podatka o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi toženke iz družbe B., d. o. o., in naložitvijo obveznosti toženki, da o tem tudi sama posebej seznani vse potencialne kupce njenih poslovnih deležev, se (začasno) v ničemer ne ureja pravno razmerje, katerega spremembo tožnica uveljavlja z izključitveno tožbo. Zagotavljanje obveščenosti kupcev o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi (ob hkratni možnosti toženke, da sama odsvoji svoj poslovni delež) namreč v ničemer ne ščiti tožničine terjatve na izključitev družbenika.

20. Kljub temu, da tožnica s predlagano začasno odredbo niti ne meri na to, da toženka svojega poslovnega deleža ne bi odsvojila, pa gre dodati še, da pritožnica utemeljeno trdi tudi, da se v primeru prodaje poslovnega deleža v ničemer ne bi poslabšal niti položaj zastavnih upnikov. Zaščita njihovega položaja pa, kot prav tako utemeljeno trdi pritožnica, niti ni v okviru pravnega interesa tožnice.

21. Pritožba je utemeljena že iz zgornjih razlogov, zato se višje sodišče do nadaljnjih pritožbenih trditev o tem, da ni izpolnjen pogoj reverzibilnosti začasne odredbe in trditev o neobrazloženosti denarne kazni v izpodbijanem sklepu ni opredeljevalo.

22. Ker glede na navedeno tožnica ni niti ustrezno zatrjevala niti izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru toženke ugodilo, sklep o zavarovanju razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

23. Sprememba izpodbijane odločbe je narekovala odločitev o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Toženka je v postopku v celoti uspela, zato ji je tožnica dolžna povrniti potrebne stroške zavarovanja (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Ti stroški predstavljajo: za ugovor zoper začasno odredbo po 3. točki tarifne številke 31 Odvetniške tarife OT v zvezi s tarifno številko 19 OT 2.450 točk oziroma 1.470,00 EUR, 43,5 točk oziroma 26,10 EUR za materialne izdatke (po tretjem odstavku 11. člena OT), kar skupaj znaša 1.496,101 EUR, z 22% DDV pa 1.825,24 EUR, skupaj s sodno takso za ugovor v znesku 30,00 EUR pa 1.855,24 EUR.

24. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, oba v zvezi s 15., 38. in 239. členom ZIZ. Tožnica svoje stroške pritožbenega postopka krije sama, toženki pa je dolžna povrniti stroške njenega pritožbenega postopka. Višje sodišče jih je odmerilo na 4.900 točk oziroma 2.940,00 EUR za pritožbo (tarifna številka 31/7 v zvezi s tarifno številko 19 OT), 59 točk oziroma 35,40 EUR za materialne izdatke (po tretjem odstavku 11. člena OT) in 22% DDV (drugi odstavek 12. člena OT), kar skupaj znaša 3.629,98 EUR, s takso za pritožbo v znesku 33,00 EUR pa 3.662,98 EUR.

25. Tožnica mora tako skladno z obrazloženim toženki skupno povrniti 5.518,22 EUR stroškov, v roku 8 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

1 Na tem mestu gre le dodati, da je treba v obrazložitvi pritožbe argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti in se pritožnica tega bremena ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot je to storila v zvezi z verjetnostjo obstoja terjatve v tej pritožbi (na str. 4). 2 Prim. 1. alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ. 3 Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. 4 Tako tudi VSK sodba I Cpg 365/2006 z dne 17. 5. 2007. 5 Na tem mestu višje sodišče opozarja, da iz podatkov sodnega registra izhaja, da (na dan odločanja višjega sodišča) toženka ni več družbenica B., d. o. o. 6 Glej 7. točko obrazložitve sodbe in opombo v njej: Glej Aleš Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem (Ur. l.: GV Založba 2005, prva knjiga, str. 35-36.