Jedro

Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje odredilo le prenakazilo že vplačanega zneska predujma, v tretji pa je naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker navedeni točki izreka ne odločata o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.

Izrek

Pritožba zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi. Pritožba zoper drugo in tretjo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za izvršitelja imenovalo B.J. iz Š. pri L. (prva točka izreka) in odredilo, da se predujem v višini 2.555,00 SIT, ki je bil nakazan dne 25.2.1999, prenakaže na izvršiteljev račun (druga točka izreka) ter da mora upnik v 8 dneh založiti še 33.445,00 SIT predujma na izvršiteljev račun. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da se je z zastopnico upnika ustno in pisno dogovoril, da bo dolg poravnal, ko bo za to pridobil sredstva. Pritožba zoper prvo točko izreka ni utemeljena, pritožba zoper drugo in tretjo točko izreka pa ni dovoljena. K PRITOŽBI ZOPER PRVO TOČKO IZREKA: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega (primerjaj 2. in 3. odstavek 289. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnik navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira upnikova terjatev. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sklep o izvršbi z dne 18.8.1998 v obravnavani zadevi postal pravnomočen dne 10.9.1998 (zaznamek na sklepu na listovni številki 3 spisa). Ker dolžnik sploh ne trdi, da naj bi bil dogovor z upnikom sklenjen po pravnomočnosti sklepa o izvršbi (prim. 56. čl. ZIZ), pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi dolžnik moral te ugovorne razloge uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, medtem ko jih v tej fazi postopka ne more več uveljavljati. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa prve točke izreka izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikovo pritožbo zoper prvo točko izreka na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in v navedenem delu potrdilo izpodbijani sklep. K PRITOŽBI ZOPER DRUGO IN TRETJO TOČKO IZREKA: Druga in tretja točka izreka izpodbijanega sklepa ne vsebujeta odločitve, ki bi bila za dolžnika neugodna. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje odredilo le prenakazilo že vplačanega zneska predujma, v tretji pa je naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker navedeni točki izreka izpodbijanega sklepa ne odločata o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa. Pravni interes je ena od procesnih predpostavk (pogojev) za dovoljenost pritožbe, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, pomanjkanje pravnega interesa pa ima za posledico nedovoljenost pritožbe (3. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo zoper drugo in tretjo točko izreka izpodbijanega sklepa na podlagi 1. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrglo kot nedovoljeno.